DAVČNE NOVOSTI V LETU 2025

DAVČNE NOVOSTI V LETU 2025

Novosti za normirance in spremembe na področju davka na dodano vrednost (DDV)

Davčne novosti, ki stopijo v veljavo 1. 1. 2025 bodo vplivale na številne vidike poslovanja in zaposlovanja v Sloveniji, zato je priporočljivo, da se podjetja in posamezniki pravočasno seznanijo z novostmi ter prilagodijo svoje poslovne procese in finančne načrte.

Spremembe, ki so usmerjene k povečanju konkurenčnosti gospodarstva, spodbujanju inovacij ter prilagajanje davčnega sistema sodobnim izzivom, spreminjajo naslednjih štiri zakone:

• Spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2);
• Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1);
• Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2);
• Spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPr).

Ključne novosti za podjetja vključujejo:

Spremembe pri normirancih:

• Znižanje prihodkovnih mej: Za samostojne podjetnike bo meja za priznanje normiranih odhodkov znižana s sedanjih 100 tisoč evrov na 60 tisoč evrov, za t.i. popoldanske s.p.-je pa s 50 tisoč evrov na 30 tisoč evrov.
• Prehodno obdobje: V letu 2025 bodo veljali obstoječi pogoji. V letu 2026 bodo morali iz sistema izstopiti tisti, ki bodo v letu 2025 presegli nove meje prihodkov.
• Ukinitev normiranih d.o.o.: Od 1. 1. 2025 dalje d.o.o. ne bo mogel več ugotavljati davčne osnove po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih.

Spodbude za privabljanje visoko kvalificirane kadre iz tujine:

• Davčna olajšava: Slovenci in tuji državljani, mlajši od 40 let, ki v zadnjih dveh letih niso bili rezidenti Slovenije in bodo prejemali plačo vsaj v višini dvakratnika povprečne plače, bodo deležni 7 % znižanja dohodnine.

Spremembe pri davku na dodano vrednost (DDV):

• Dvig praga za obvezni vstop v sistem DDV: Meja se bo zvišala s 50 tisoč evrov na 60 tisoč evrov.
• Obdavčitev sladkih in energijskih pijač: Stopnja DDV za te izdelke se bo zvišala z 9,5 % na 22 %.

Časovna omejitev prenosa davčnih izgub:

• Omejitev prenosa davčnih izgub na pet let: Davčne izgube, nastale v davčnih obdobjih, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali kasneje, bo mogoče prenašati in z njimi zmanjševati davčno osnovo največ pet davčnih obdobij po njihovem nastanku.
• Prehodna ureditev za izgube pred 2025: Davčne izgube, nastale v davčnih obdobjih pred 1. januarjem 2025, bo mogoče uveljavljati v prvih petih davčnih obdobjih po začetku uporabe spremenjenega zakona, torej do vključno davčnega obdobja, ki se začne 1. januarja 2029 ali kasneje v letu 2029.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo:

• S 1. julijem 2025 bo uveden nov prispevek v višini 1 %, ki ga bo moral plačevati tako delojemalec kot delodajalec.

NOVOSTI PRI NORMIRANCIH

Za zavezance, ki samostojno opravljajo dejavnost, se spreminjajo pogoji za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter skladno s tem tudi pogoji za določanje maksimalne višine normiranih odhodkov. V sistem normiranih odhodkov lahko vstopi zavezanec, ki v preteklem davčnem letu doseže prihodke iz dejavnosti do 60 tisoč evrov in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa je pogoj za vstop v sistem normiranstva doseženi prihodki do višine 30 tisoč evrov v preteklem davčnem letu.

Pogoj obvezno zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev po novem velja le samozaposlene osebe. Ta pogoj ne more biti izpolnjen z zaposlitvijo druge osebe, kot je veljalo po sedanji zakonodaji. Za t.i. polne normirance sprememba zakonodaje prinaša izboljšave, saj bodo lahko uveljavljali odhodke v višini 80 % za prihodke do 60 tisoč evrov, medtem kot je bila ta možnost sedaj omogočena do višine 50 tisoč evrov. Pri prihodkih nad 60 tisoč evrov oz. 30 tisoč evrov (t.i. popoldanci) pa se priznani odhodki zmanjšajo na 0 %.

Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60 tisoč evrov, 30 tisoč evrov oziroma 45 tisoč evrov (eno leto t.i. polni s.p., drugo leto ti. popoldanski s.p.), in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki poslujejo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pa je posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odpravljena. Za omenjene družbe je to pomembna sprememba, ki zahteva ustrezno prilagoditev računovodskih in davčnih praks. Razlog za odprava tega sistema je zmanjšanje možnosti zlorab in zagotavljanje, da vsi subjekti plačujejo davke na podlagi dejanskih prihodkov in stroškov.

Za normirance se uvajajo tudi pomembne spremembe glede poročanja in obveznosti razkrivanja določenih podatkov. Prvič bo potrebno poročati za davčno leto 2025. Razkriti bo potrebno znesek prihodkov doseženih s povezanimi osebami. Ta ukrep je namenjen povečanju transparentnosti in preprečevanju morebitnih zlorab sistema normiranih odhodkov. Zaradi obveznosti razkrivanja prihodkov s povezanimi osebami bodo morali normiranci natančneje spremljati in evidentirati svoje poslovne odnose ter prihodke, kar lahko poveča administrativno delo. Svojo poslovno prakso bo potrebno prilagoditi novim zahtevam v izogib morebitnim sankcijam zaradi nepravilnega poročanja.

SPREMEMBE IZ PODROČJA DDV

Sprememba zakona o davku na dodano vrednost malim podjetjem bo olajšala čezmejno poslovanje ter zvišala prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50 tisoč na 60 tisoč evrov letnega prometa. To pomeni, da bodo podjetja z letnim prometom do 60 tisoč evrov oproščena obvezne identifikacije za DDV.

Spreminja se tudi obdobje za določitev praga. Trenutno se za določitev preseganja praga upošteva promet v zadnjih 12 mesecih. Po novi zakonodaji se bo upoštevalo koledarsko leto, kar pomeni, da se bo promet spremljal od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta. Poleg tega nova zakonodaja prinaša toleranco pri preseganju praga. V primeru, da podjetje v tekočem letu preseže prag 60 tisoč evrov, lahko do doseženih 66 tisoč evrov še naprej koristi oprostitev. Toleranca omogoča določeno fleksibilnost pri poslovanju.

Podjetja bodo imela možnost izstopa iz rednega sistema DDV po dveh letih (24 mesecev) prostovoljne identifikacije v sistem v primeru določenih pogojev. Izstop po mogoč, če letni obdavčljivi promet podjetja v zadnjih 12 mesecih ne bo presegal novega praga 60 tisoč evrov, ali če podjetje ne bo pričakovalo v tekočem letu prometa, ki bi preseglo prag 60 tisoč evrov.

Poenostavljen sistem DDV omogoča podjetjem večjo prilagodljivost pri upravljanju obveznosti v skladu z njihovim obsegom poslovanja.

Mali davčni zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji, bodo lahko v EU poslovali brez identifikacije in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100 tisoč evrov. Če bodo podjetja presegla prah, bodo morali pridobiti identifikacijsko številko za DDV in obračunavati DDV skladno s predpisi države članice, kjer so storitve ali blago dobavljeni.

Mali davčni zavezanci, ki opravljajo obdavčljive transakcije znotraj EU, bodo lahko uporabili sistem OSS (enotna točka za DDV) za obračunavanje DDV v drugih državah članicah, kar poenostavlja izpolnjevanje davčnih obveznosti. Sistem OSS omogoča enotno prijavo in obračun DDV za transakcije v več državah članicah EU, kar zmanjšuje administrativno breme pri čezmejnem poslovanju.

Spremembe so namenjene uskladitvi slovenskega DDV sistema z evropskimi pravili ter poenostavitvi poslovanja za male davčne zavezance.

Zavezanci bodo morali obvezno poročati knjige prejetih in izdanih računov za DDV. Davčni organ bo na podlagi teh podatkov omogočal predizpolnjen obračun DDV, kar bo poenostavilo davčne postopke.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na SPOT svetovanje Posavje – CPT Krško, telefon: 07/490 22 25.

SPOT Svetovanje Posavje, december 2024, avtor: Mateja Jurečič