protikoronski ukrepi

30.4.2021

Trenutno najbolj aktualni protikoronski ukrepi:

1. Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo

Pravna podlaga: #PKP8, Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19, Sklep o podaljšanju ukrepa (velja od 10. 4. 2021)
Veljavnost: od 5.2. do 31.5.2021
Upravičenci: delodajalci, registrirani do 31. 12. 2020 lahko uveljavljajo povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo, če zaposlenim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki bi jim po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020.

Primerjava prihodkov v letu 2021 se bo opravila tako s prihodki v letu 2019 kot tudi s prihodki v letu 2020. Podjetje bo upravičeno do pomoči, če bodo prihodki v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 kot tudi v primerjavi z letom 2020 upadli za več kot 20 %. Pogoj upada prihodkov bo izpolnjen tudi, če bodo prihodki v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 upadli za več kot 20 %, v primerjavi z letom 2020 pa za manj kot 20 % (ali obratno).

V primeru, da poslovanje ni potekalo v celotnem letu 2019 ali 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo po lastni oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 ali 2020.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je 80 % nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače za oktober 2020 (1.821,44 evra). V teh 80 % nadomestila plače so vključeni nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Višina povračila lahko znaša 100 % (bruto I), če skupni znesek državnih pomoči ni presegel 1,8 milijona evrov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270 tisoč evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225 tisoč evrov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov.
Delodajalcu, kateremu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, za ta čas nadomestilo vključuje plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II). Pri odločanju se ne bo upoštevala zgolj glavna dejavnost, ki jo delodajalec opravlja, temveč vse dejavnosti, pri čemer je pa pogoj, da je delavec v tej dejavnosti dejansko zaposlen in bi dejansko opravljal delo v tej dejavnosti. Navedeno npr. pomeni, da v kolikor delodajalec opravlja dejavnost gostinstva in trgovine, za delavce v trgovini povračila nadomestila plače v višini bruto II ne more uveljavljati, lahko pa za delavce, ki so zaposleni v dejavnosti gostinstva.

Nadomestilo plače delavcu, mora biti najmanj v višini minimalne plače – 1.024,24 EUR bruto. Zaposlene lahko napotite na začasno čakanje na delo najdlje za obdobje do 31. 5. 2021.

Način uveljavljanja: vlogo predložite v 8 dneh od napotitve delavca preko portalu za delodajalce Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Zahtevek za povračilo nadomestila plače za začasno čakanje lahko oddate od 10. dne v vsakem mesecu za pretekli mesec.
Obveznosti delodajalca: v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec:

delavcem izplačevati nadomestila plače;
ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo;
obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, če se delavec vrne na delo;
ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

2. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Pravna podlaga: #PKP8, Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19
Veljavnost: do 30.6.2021
Upravičenci: pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 18. 10. 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Višina povračila: subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:

448 € na delavca mesečno za 20 do vključno 24 ur tedensko,
336 € na delavca mesečno za 25 do vključno 29 ur tedensko,
224 € na delavca mesečno za 30 do vključno 34 ur tedensko,
112 € na delavca mesečno za 35 ur

Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa uveljavljate za zaposlene, s katerimi imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas in ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom do 30. 6. 2021. Subvencija se sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti z dela.

Način uveljavljanja: delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa, vendar najkasneje do 10. 6. 2021.
Delodajalec vlogi priloži:

dokazila o izpolnjevanju pogojev,
podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja,
soglasje za objavo podatkov.

Še pred oddajo vloge v 8 delovnih dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom preko portala za delodajalce posredujte pisne odredbe za vse zaposlene, ki jim je bilo odrejeno takšno delo.

Obveznosti delodajalca: v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delodajalec:

ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom;
voditi evidenco delovnega časa za delavce, ki jim je odrejen skrajšani polni delovni čas
ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

3. Subvencioniranje minimalne plače

Pravna podlaga: #PKP8, Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19
Veljavnost: 1.1.2021 – 30.6.2021
Upravičenci: delodajalec je za vsakega delavca, čigar plača za polni delovni čas (brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost) ne presega višine minimalne plače, 1.024,24 evra bruto upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 €.
Če gre za zaposlenega, ki dela za manj kot polni delovni čas, delodajalec lahko prejme subvencijo, sorazmerno delovnemu času.

Način uveljavljanja: delodajalec preko informacijskega sistem FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal minimalno plačo, ter navede podatke iz katerih izhaja upravičenost do subvencije. Delodajalec, ki zaposluje delavce za opravljanje dela v okviru samostojne dejavnosti (npr. s.p.) in ki hkrati zaposluje delavce kot fizična oseba (npr. varuško, gospodinjsko pomočnico), odda le eno izjavo NF-SubvMP za posamezno mesečno obdobje (en original). V to izjavo vključi podatke za vse svoje zaposlene, za katere je upravičen do subvencije minimalne plače, in sicer tako za zaposlene v okviru samostojne dejavnosti kot tudi podatke za zaposlene v svojem gospodinjstvu.
Delodajalec predloži izjavo najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najkasneje do 31. 7. 2021. FURS bo subvencije izplačeval do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.

Obveznosti delodajalca: v času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaposlenim, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije. Hkrati ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo PKP 8.

4. Nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali višje sile in povračila

za zaposlene, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela in jim ne morete organizirati dela na domu,
za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela iz razlogov višje sile zaradi varstva otrok ali drugih zunanjih objektivnih okoliščin, opredeljenih v zakonodaji.

Vlogo za povračilo nadomestila oddate elektronsko na portalu za delodajalce, najkasneje v 8 dneh od prvega dne odsotnosti zaposlenega (zaradi odrejene karantene ali iz razloga višje sile).

Pri višji sili (zaradi obveznosti varstva otrok ali drugih zunanjih objektivih okoliščin) morate priložiti izjavo zaposlenega o obstoju osebnih okoliščin. Poglejte si primer izjave.

Višina povračila: za čas karantene je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni, za okoliščine višje sile je enaka kot pri nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov (80 % osnove). Od 1. 12. 2020 velja, da nadomestilo plače za karanteno in višjo silo ne sme biti nižje od minimalne plače (34. in 35. člen PKP7 – ZIUPOPDVE).

Uveljavljanje: Zahtevek za povračilo nadomestila plače zaradi karantene ali višje sile lahko oddate do 10. dne v vsakem mesecu za pretekli mesec preko portala za delodajalce (Zavod za zaposlovanje).

5. Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni brez obiska zdravnika

Pravna podlaga: #PKP8, Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19
Veljavnost: do 31.12.2021
Upravičenci: ukrep velja za vse delavce zaposlene pri delodajalcih v Republiki Sloveniji. Delavec o vsakokratni kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

Višina povračila: delodajalec v celoti prejme povračilo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove plače preteklega meseca za polni delovni čas.

Način uveljavljanja: delodajalec vloži zahtevo v elektronski obliki pri Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila.

Obveznosti delodajalca: delodajalcu se ne izplača nadomestilo plače, če delavec med začasno zadržanostjo z dela zapusti kraj bivanja ali opravlja pridobitno dejavnost.

6.Sprememba najnižje osnove za obračun prispevkov

Pravna podlaga: #PKP8, Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19
Veljavnost: 1.7.2021 – 31.12.2021
Upravičenci: vsi delodajalci

Višina ukrepa: gre za pomoč delodajalcem z znižanjem minimalne osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost. Minimalna osnova za leto 2021 (410. člen ZPIZ-2) v letu 2021 znaša 60% povprečne plače preteklega leta. Za izplačila od 1.3. do 30.6.2021 ter 1.1.2022 do 28.2.2022 znaša 1.113,72 €. Vendar pa je skladno z PKP8 najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače (od 1.7. – 31.12.2021) minimalna plača, t.j. 1.024,24 € bruto.

7. Pomoč pri testiranju zaposlenih na COVID-19

Pravna podlaga: #PKP7, Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE).
Veljavnost: od 31. 12. 2020 do 30. 6. 2021
Upravičenci: ukrep velja za vse delodajalce, razen za:

osebe, ki ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ,
osebe, ki imajo na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti v višini, večji od 5.000 €.

Višina povračila: delodajalec je upravičen do pomoči za izvedbo hitrih testov v višini 40 € na zaposlenega na dan oddaje vloge.

Kot zaposleni šteje tudi samozaposleni, družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba.

Način uveljavljanja: za izplačilo pomoči za izvedbo hitrih testov upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo za upravičenost do pomoči za izvedbo hitrih antigenskih sredstev.

Obveznosti delodajalca: delodajalec je odgovoren za namensko porabo sredstev, ki jih lahko nameni izključno za izvedbo hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo testiranje zaposlenih. Delodajalec, ki je uveljavil pomoč za izvedbo hitrih testov, in naknadno ugotovil, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za izvedbo hitrih testov, je dolžan o tem obvestiti FURS in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa.

8. Obročno vračilo pomoči

Pravna podlaga: #PKP7, Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE).
Veljavnost: od ugotovitve obveznosti vračila pomoči do preteka 6 mesecev

Upravičenci: vsak delodajalec, razen neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Ukrep: če bo prejemnik že prejeto pomoč moral vračati pomoč, v primeru, da prihodki v letu 2020 glede na leto 2019 niso dovolj upadli, bo lahko to vračal v šestih mesečnih obrokih v obdobju pol leta in to brez obresti.

Način uveljavljanja: v dogovoru s FURS-om. Obročno plačilo ni avtomatično, na podlagi ocene izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije ga bo moral odobriti FURS oziroma zavod za zaposlovanje, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev (npr.: mesečni temeljni dohodek in vračilo nadomestil za čakanje na delo). Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

9. Ukrep za izboljšanje položaja najemnikov poslovnih prostorov

PKP 7 določa, da lahko najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki zaradi epidemije COVID-19 s poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjeni namen:

najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni;
zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Ukrepi veljajo do 30. junija 2021, vlada jih lahko s sklepom podaljša za šest mesecev.

Ukrep: Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:

najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni; (ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih)
zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Način uveljavljanja: najemnik mora najemodajalcu poslati pisno zahtevo odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe. Če zahteva odlog plačila najemnine mora zahtevo za odlog poslati pred zapadlostjo plačila.

Obveznosti delojemalca: najemnik mora najemodajalcu plačati odložene najemnine najpozneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa iz tega člena, pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje za odložene najemnine.

10. Mesečni temeljni dohodek

Pravna podlaga: Sklep o spremembah Sklepa o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19,
Veljavnost: od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021
Upravičenci: oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije in sicer

samozaposleni,
družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba ter
kmet

Še vedno velja, da so do tega upravičeni tisti, ki so jim prihodki upadli za 20% ali več v letu 2020 glede na leto 2019.

Višina subvencije: višina mesečnega temeljnega odhodka je 1.100 evrov, razen za samozaposlene v kulturi, za katere znaša 700 evrov, ter kmete, ki znaša 940 evrov na mesec.
Zavezancem, ki bodo vložili vlogo tudi za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka (karantena) se znesek mesečnega temeljnega dohodka zmanjša za višino morebitnega že izplačanega delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Če nadomestilo za karanteno za posamezen mesec še ni bilo izplačano, pa se na podlagi vložene vloge izplača mesečni temeljni dohodek (kjer gre za višji znesek izplačila), izjava za karanteno pa se zavrne (vlagatelj je o zavrnitvi obveščen z obvestilom na eDavkih).

Način uveljavljanja: Izjavo o zmanjšanem obsegu opravljanja dejavnosti upravičenec odda elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki.

Pozor: za uveljavljanje ukrepa je treba imeti poravnane vse zapadle davčne in nedavčne obveznosti na dan vložitve izjave, zato pred oddajo izjave preverite stanje na svoji kartici zavezanca v eDavkih (eKarticaO za davčne terjatve, eKarticaC za nedavčne terjatve). Če se zapadle obveznosti plačujejo na dan vložitve izjave, je potrebno pri potrditvi plačilnega naloga upoštevati tudi urnik izvajanja plačilnega prometa banke, saj bo pogoj o plačanih obveznostih na dan vložitve izjave izpolnjen le v primeru, da bo tudi FURS prejel plačilo za zapadle obveznosti na dan vložitve izjave.

11. Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje sile

Pravna podlaga: Sklep o spremembah Sklepa o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19,
Veljavnost: od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021
Upravičenci: Samozaposlena oseba, družbenik in kmet, če ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu zaradi odrejene karantene ali varstva otrok (zaradi odrejene karantene ali drugih zunanjih objektivnih okoliščin – npr. zaprtje šole).

Višina subvencije: višina pomoči znaša 250 € za 10 dni.

Način uveljavljanja: upravičenec odda vlogo elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki v predpisanem roku (v roku 30 dni od vročitve odločbe ali potrdila o karanteni ali od pridobitve drugega ustreznega dokazila).

12. Odlog oziroma obročno plačilo davka zaradi epidemije

Upravičenci: vlogo lahko vložijo pravne osebe oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti; samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost – ki so izgubili sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.
Veljavnost: vloga se lahko vloži do 30. 6. 2021.
Način uveljavljanja: vlogo zavezanec odda:

Po pošti ali na e-naslov finančnega urada, kjer je zavezanec vpisan v davčni register.
Elektronsko preko storitve e-poslovanja FURS eDavki.
Elektronsko preko storitev e-poslovanja FURS eDavki kot lastni dokument (ne kot priloga k obračunu!)

13. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov.

Veljavnost: obrazec je možno oddati do 30. 6. 2021 za obdobje 1. 4. 2021 – 30. 6. 2021

Upravičenci: pravna ali fizična oseba, ki je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1.9.2020 in je imela na dan 28.11.2020 vsaj enega zaposlenega oziroma je bil samozaposlen. Pogoj za uveljavljanje je tudi ocena upada prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 za 30 odstotkov ali več ter ocena, da bo upravičenec imel v upravičenem obdobju neto izgubo. Upravičenec med drugim ne more biti:

podjetje, ki je bilo na dan 31. december 2019 podjetje v težavah;
neposredni ali posredni proračunski uporabnik proračuna , katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan oddaje vloge.

Višina subvencije: ne več kot

1.000 € mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 – 70 %,
2.000 € mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 %,
70 % neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje ali veliko podjetje,
90 % neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju.

Način uveljavljanja: preko eDavkov z izjavo za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov (obrazec NF-IzjavaNFS) za obdobje 1. 4. 2021 – 30. 6. 2021 (za drugi kvartal leta 2021).

Novi kriteriji za ugotavljanje upada prihodkov – preberite si pojasnila FURS.

Sredi aprila je bil objavljen Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov, ki prinaša nova kriterija za ugotavljanje upada prihodkov in sicer izračun upada glede na povprečno število zaposlenih in upad prihodkov glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč.

V nadaljevanju so navedena nekatera dejstva:

Pravilnik velja le za ukrep čakanja na delo in temeljni dohodek po PKP3, PKP4 in PKP5.
Nova kriterija se NE uporabljata za izračun upada prihodkov po PKP 2 (13. 3. – 31. 5. 2020) za ukrep čakanja na delo in oprostitev plačila prispevkov v zvezi s čakanjem na delo ter ukrep temeljnega dohodka in oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene;
Nova kriterija se NE uporabljata za izračun upada prihodkov po PKP 8 (čakanje na delo od 1. 2. 2021 dalje). Za čakanje na delo od 1. 2. 2021 do 31. 5. 2021 (če ukrep ne bo podaljšan) velja več kot 20% upad prihodkov v letu 2021 primerjaje z letom 2020 ali 2019 (kar je za zavezanca ugodneje);
Zavezanci, ki so oddali vlogo za vračilo pomoči in dosegajo zadosten upad po novih kriterijih, vlogo za vračilo umaknejo: zavezanec že vloženo izjavo umakne na način, da preko portala eDavki odda prazno izjavo. Izjave za vračilo mesečnega temeljnega dohodka upravičenec ne more umakniti prek portala eDavki, ampak mora o tem obvestiti FURS (najlažje na način, da javi v center za informiranje, lahko pa tudi pisno).

Glede zgoraj navedenega Pravilnika so objavljena pojasnila FURS: pogosta vprašanja in odgovori glede Pravilnika o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na SPOT Svetovanje Posavje, CKŽ 46, 8270 Krško, telefon 07/490 22 24 ali 07/490 22 25.

Viri:
FURS: https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageC.aspx?category=protikorona_fod, 30.4.2021
Zavod za zaposlovanje, portal za delodajalce:
https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/intukrep-povracilo-nadomestila-place, 29.4.2021
FURS: https://www.fu.gov.si/podrocja/#c8276 ,29.4.2021

Objavljeno: SPOT Svetovanje Posavje, Avtor: Karmen Levak

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Imate vprašanje?

Pokličite nas!

07/ 490 22 2