S 1. junijem je začel veljati nov protikoronski zakon, ki podaljšuje subvencioniranje čakanja na delo za en mesec ter uvaja subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Najnovejši proti koronski zakon, ki velja od 1.6.2020 naprej, najdete na povezavi: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). Več o ukrepih tega zakona najdete v nadaljevanju.

Kakšna je pomoč vlade za čas po 31. maju ?

  • podaljšanje ukrepa povračila nadomestila čakanja na delo za en mesec, torej za junij 2020,
  • boni, ki jih bomo državljani lahko uporabili v slovenskih turističnih zmogljivostih, s čimer naj bi turizem vsaj deloma nadomestil pričakovani izpad tujih gostov,
  • subvencioniranje delovnega časa.  

V predlogu ni bilo podaljšanja ukrepa za samozaposlene, torej upravičenosti do prejemanja mesečnega temeljnega prihodka, temveč le za delodajalce.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. 

Ukrep lahko izkoristijo delodajalci iz zasebnega sektorja (ustanovljeni pred 13. marcem 2020), ne glede na pravno obliko (torej tudi s.p.-ji za svoje zaposlene, zaposleni direktorji enoosebnih družb in tudi društva) za vse svoje  zaposlene, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi s polnim delovnim časom.
Ostali pogoji so še:

  • subjektivna ocena delodajalca, da več kot 10 % zaposlenih ne more zagotoviti več kot 90% dela,
  • delodajalec mora delavcem zagotavljati vsaj polovični delovni čas (tj. vsaj 20 ur na teden)

Krajši delovni čas bodo lahko izkoristili tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo zahtev za subvencioniranje. Možna je tudi kombinacija z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest (torej s subvencioniranjem čakanja na delo), če kombinirana podpira ne povzroči čezmernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

Za posameznega zaposlenega bo možno uveljavljati do največ 20 ur subvencij, najmanj pa 5 ur. 

Nadomestila so fiksna; od 112 € za 5 ur/teden do 448 € za 16-20 ur /teden.

Za oddelani del delovnega časa mora zaposleni dobiti polno plačo (v skladu s pogodbo), za neoddelani del pa dobi delavec 80% plače po pogodbi.

Za subvencijo se bo potrebno prijaviti na republiškem zavodu za zaposlovanje (najpozneje v 15-ih dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa od 20-35 ur na teden), odločate se lahko za vsak mesec sproti. Delodajalci morajo v treh delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, poslati obvestilo po elektronski pošti (obvestilacas@ess.gov.si), s podatki o delodajalcu, številom zaposlenih na skrajšanem delovnem času in datumom odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je tudi obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije.

Vlogo za pridobitev subvencije pa je torej treba predložiti v 15 dneh po odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom.

Delodajalec v času prejemanja subvencije in še mesec dni po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tem delavcem.

Uveljavljanje nadomestila plače za čakanje zaposlenih na delo

 Upravičenci so:

  • tisti, ki bi jim po njihovi oceni čisti prihodki od prodaje v letu 2020 upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019;
  • če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, tisti, katerih povprečni mesečni prihodki so leta 2020 upadli za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019;
  • če v letu 2019 niso poslovali, tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zmanjšali za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Država krije 80 odstotkov bruto osnovne plače povprečja zadnjih treh mesecev – toliko, kot bi delavec dobil plače za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Ne sme pa nadomestilo plače biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. junija (saj je ukrep podaljšan do konca junija). Delodajalci morajo oddati novo vlogo za zaposlene, ki bodo v juniju napoteni na čakanje.

Vlogi bo poleg podatkov (osebno ime, EMŠO, zavarovalna podlaga ter podatki o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost) treba dodati izjavo, da delavci zaradi višje sile ne morejo opravljati dela (posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ter drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami) – za pravilnost te izjave bo delodajalec kazensko in materialno odgovarjal. Priložiti bo treba še dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK obrazec. Podrobnejše pogoje, kdo je upravičenec in kako uveljaviti oprostitve plačila prispevkov ter kaj morate poročati, si poglejte v naslednji preglednici.   

Delodajalci imajo tudi določene obveznosti, nadzor bo izvajal Zavod za zaposlovanje, kateremu bo moral delodajalec v primeru nadzora omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona. Delavci se bodo lahko na zahtevo delodajalca v času začasnega čakanja na delo vrnili do 7 dni v tekočem mesecu (ne nujno zaporednih). Glede na zadnjo spremembo koronazakona podjetju ni treba oddajati nove vloge pri vnovičnem vpoklicu zaposlenega na delo, ki traja več kot sedem dni v mesecu. Če torej zaposlenega, ki ste ga v tekočem mesecu že pozvali nazaj na delo za sedem dni, znova pokličete na delo, denimo osmi dan, vam ni treba predložiti nove vloge. Za tega zaposlenega namreč pošljete novo odredbo o napotitvi na začasno čakanje na elektronski naslov zavoda gpzrsz@ess.gov.si, ob tem pa navedete številko sklepa o povračilu izplačanih nadomestil plače (11065-xxx/2020).

Ukrepi za samozaposlene (s.p.-je, kulturnike…)

Že s prvim svežnjem ukrepov je bila uzakonjena možnost odloga plačevanja vseh obveznosti iz posojil (pozor, to NE velja za lizing) pri slovenskih bankah in hranilnicah do 12 mesecev. Ta je veljala tudi za samozaposlene, ki imajo sedež ali stalno prebivališče na območju Slovenije, pri bankah, podružnicah bank in hranilnicah, ki imajo sedež v Sloveniji.

Prvi sprejeti zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov je samozaposlenim (ki so polno zavarovani in nimajo drugih zaposlenih) omogočal avtomatičen odlog prispevkov, zapadlih od aprila do junija 2020, na 31. marec 2022. Pogoj je, da so bile zapadle obveznosti (višje od 50 EUR, tudi globe za prometne prekrške in upravne takse) na dan 28.2 2020 poravnane (rok za poravnavo teh zapadlih obveznosti je bil do 6.4.2020).  Do tega bodo še vedno upravičeni vsi tisti, ki niso tako prizadeti oz. ne izpolnjujejo pogoj za odpis prispevkov oz. za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka.

Davek na dobiček in akontacije

Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna dohodka iz dejavnosti se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove preloži na junij 2020. Nova zavarovalna osnova, na podlagi katere,  s.p.-ji plačujejo prispevke v letu 2020, se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

Pri zaprosilu za nižjo akontacijo lahko pričakujete nekatere poenostavitve glede na dozdajšnjo prakso:

  •  V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za omenjeno spremembo akontacije ne bo treba prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge.
  • vlogi bo treba priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto in podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove, Furs naj bi pripravil obrazec za izračun ocene;
  • Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži prek e-Davkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. Davčni zavezanec lahko zahteva spremembo višine predhodne akontacije tako, da vlogo vloži najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije. Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katero se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti (poenostavljeno: najpozneje 10. v mesecu). Če torej zavezanec želi plačevati znižano akontacijo za avgust (obrok dospe v plačilo 30. avgusta, plačati ga je treba do 10. septembra), mora vlogo oddati najmanj 30 dni prej (konec julija).

Za dodatne informacije se lahko obrnete na SPOT svetovanje Posavje, CKŽ 46, 8270 Krško, telefon 07/490 22 24 ali 07/490 22 25.

 Viri:

Objavljeno: SPOT Svetovanje Posavje, 8.6.2020. Avtor: Karmen Levak

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Imate vprašanje?

Pokličite nas!

    07/ 490 22 2