Prokuristi v podjetju – značilnosti in posebnosti

24.8.2022

Vsako podjetje mora imeti poslovodstvo, torej nekoga (organ ali oseba), ki je pooblaščen za vodenje družbe, zaradi koristnosti  in lažjega poslovanja pa se v praksi velikokrat pojavlja prokura.

Katere se osnovne značilnosti prokure in razlogi zanjo

Pri prokuri gre za pravno–poslovno zastopanje, je torej posebna oblika pooblastila.

Zakaj se podjetja odločijo za prokuro??

• lažje nadaljnje poslovanje v primeru v primeru daljše odsotnosti oz. smrti zakonitega zastopnika podjetja,
• pri družbah zaradi nadzora poslovanja članov uprave s strani lastnikov družbe.

Nekaj osnovnih značilnosti prokure:

• Prokurist ne more sam omejevati obsega prokure.
• Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Npr. kakšne omejitve prokure (ki jih tretji ne poznajo in so dogovorjene le med zastopnikom in prokuristom) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih oseb. To je tudi prednost prokure, saj tretja oseba takoj, ko ugotovi, da je sopogodbenik prokurist, zanesljivo ve, da bo pogodba veljavna, ker je družba ne more izpodbijati. Takšno poslovanje je zanesljivo.
• Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura – prokurist je poleg svojega podpisa dolžan dopisati, da je prokurist. Kratica za prokuro je p.p.a. (latinsko: per procura).
• Prokurista veže prepoved konkurence: tovrstne ali podobne dejavnosti ne sme opravljati za kakšno drugo konkurenčno družbo.
• Prokurist ne more prenesti prokure na drugo osebo, lahko pa se prokura podeli eni ali več fizičnim osebam.

Kakšna je razlika med poslovodjem in prokuristom ?

Prokurist	Poslovodja
Upravičen do zastopanja na podlagi  pogodbe ali pristojnega organa družbe	Upravičen do zastopanja po samem zakonu
Funkcija zastopanja nasproti tretjim osebam	Funkcija vodenja in odločanja
Predstavlja in zastopa družbo navzven	Upravlja družbo navznoter; tudi predstavlja in zastopa družbo navzven

Direktor/poslovodja zastopa družbo in vodi posle družbe. Direktor je v imenu in za račun družbe upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki jih družba opravlja. Če se direktorja ne omeji na skupno zastopanje (družba ima lahko več direktorjev), govorimo o samostojnem zastopanju, v tem primeru je vsaka pogodba veljavna že, ko jo podpiše direktor.

Prokurist je poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odtujitve in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokurist ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam.

Vsa dejanja, ki jih je prokurist upravičen storiti, lahko stori tudi poslovodja (direktor).

Omejitve pri prokuri

Obstajajo omejitve pri sklepanju poslov z družbami, v kateri ima prokurist ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež – če ta delež dosega desetino osnovnega kapitala, mora soglasje za sklenitev tega posla dati nadzorni svet ali upravni odbor, če tega ni, pa skupščina. Brez soglasja je tovrstni pravni posel neveljaven. Če je delež manjši od desetine osnovnega kapitala, pa zadostuje zgolj obvestilo nadzornemu svetu ali upravnemu odboru v roku treh delovnih dni po sklenitvi oziroma obvestilo družbenikom na naslednji skupščini.

Pogodba o prokuri

Pogodba o prokuri je pogodba civilnega prava in se razlikuje od klasičnih pogodb o delovnem razmerju v tem, da imata stranki pogodbe večjo svobodo pri določanju pravic in obveznosti, obsega zastopanja (morebitna pogodbena omejitev sicer nima učinkov proti tretjim), plačila stroškov ter tudi pri določanju nadomestila oziroma nagrade za delo prokurista – slednje je torej v celoti prepuščeno pogodbenima strankama.

Obdavčitev prihodkov prokuristom

Prokurist ni avtomatsko poslovodni organ (lastnik se ne obravnava kot poslovodna oseba), vendar so izplačila pogosta. Tudi zaradi tega je v izogib dela na črno priporočeno ureditev primerne prijave v zavarovanje (obrazec M12).

Pri izplačilih prokuristom je potrebno upoštevati, da imajo ti dohodki naravo izplačil po podjemni pogodbi. V skladu z Zakonom o dohodnini se nagrada prokuristu šteje za dohodek iz zaposlitve, četudi ne gre za klasično delovno razmerje. Zaradi tega se kot dohodek iz zaposlitve štejejo tudi vse bonitete, ki jih prokurist podjetja prejme na podlagi take zaposlitve.

Če prokurist ni poslovodja,  se njegov dohodek prav tako obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

V dohodek iz naslova prokure se vštevajo tako izplačila (plačilo za delo in povračilo potnih stroškov) kot tudi povračila (izobraževanje, nočnine, uporaba službenega vozila ipd.). Če se prokuristu pri opravljanju nalog zastopanja povrnejo potni stroški, se ti stroški torej vštevajo v davčno osnovo in obdavčijo z vsemi dajatvami, enako kot osnovni dohodek, kajti le tako so davčno priznani.
Ob izplačilu teh dohodkov je potrebno odvesti dohodnino v višini 25%  (osnova je prejeti dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10%). Akontacijo dohodnine in prispevke torej plača podjetje in ob izplačilu dohodka odda obrazec REK-2.
Dohodek prokurista se všteva v letno davčno osnovo, kjer se obdavči po lestvici, pri tem se lahko upoštevajo tudi davčne olajšave. Prokuristu se na letni ravni kot dodatno zmanjšanje davčne osnove priznajo dejanski stroški prevoza in prenočitev v zvezi z opravljanjem dela (do višine, določene v uredbi vlade). Prokurist lahko dejanske stroške uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.

Prokurist lahko opravlja funkcijo tudi brezplačno. To ni pravno sporno, ker v praksi ne gre za stalno opravljanje dela, ampak predvsem za zastopanje družbe proti tretjim osebam in potrjevanje dokumentov.

Sem upokojenec in želim ostati prokurist. Ali lahko obdržim polno pokojnino?

V primeru, da  ostanete družbenik in kot prokurist, je to možno. Če pa bi želeli biti hkrati lastnik in direktor, pa pride v upoštev spodaj navedena druga varianta. 

1. Upokojenec, ki je v družbi prokurist (ne pa tudi njen direktor, lahko pa ostane kot družbenik !), lahko prejema polno pokojnino in ostane zavarovan kot upokojenec. Za delo v družbi kot prokurist lahko prejema dohodke po pogodbi o prokuri, pri čemer višina nagrade, ki jo prejema ni omejena – višina dohodka ne vpliva na pokojnino.
2. Zgodba je povsem drugačna, če upokojenec ohrani status družbenika in poslovodja – v tem primeru ni možno prejemati polne pokojnine, ampak je obvezna delna upokojitev: obvezno zavarovanje kot družbenik (podlaga »040«) za minimalno 4 ure na dan oz. 20 ur na teden. Njegov prejemek za opravljanje nalog poslovodje se bo obdavčil s 25-odstotno akontacijo dohodnine. Plačujejo se tudi prispevki za socialno varnost (več različnih vrst prispevkov). Če mu bodo izplačani potni stroški, bodo ti do višine, določene v uredbi vlade, neobdavčeni.

Viri: 

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 in kasnejše spremembe) 

Objavljeno: SPOT Svetovanje Posavje, 24.8.2022 Avtor: Karmen Levak

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj