6.9.2021

Nov Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja PCT

V Uradnem listu RS št. 142/2021 je bil objavljen Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. Odlok je začel veljati v ponedeljek, 6. septembra 2021 in združuje ureditve več prej ločenih odlokov v zvezi z omejevanjem in obvladovanjem COVID-19, kot so izpolnjevanje PCT pogoja za ponudnike in osebe, ki se udeležujejo dejavnosti, uporabo zaščitnih mask, samotestiranje, kritje stroškov in vpogled v dokazila o izpolnjevanju PCT pogoja itn.

V nadaljevanju je navedeno nekaj poudarkov iz odloka.  

PCT pogoj po novem morajo izpolnjevati vse osebe, ki pri opravljanju dela prihajajo v neposreden stik z drugimi osebami oziroma so udeležene v okoljih ali dejavnostih in sicer med drugim v:

  • dejavnostih ponujanja in prodaje blaga in storitev,
  • dejavnostih ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na področju voznikov in vozil,
  • dejavnostih izvajanja strokovnih izobraževanj in usposabljanj,
  • dejavnostih športnih programov, športnih tekmovanj ter športno rekreativnih dejavnostih v zaprtih prostorih,
  • dejavnostih izvajanja usposabljanj in preverjanj znanja na področju zasebnega varovanja, varnosti na smučiščih, občinskega redarstva in detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji,
  • dejavnosti avtotaksi prevozov in dejavnosti prevozov oseb v zaprtih žičniških napravah,
  • deloviščih in na skupnih deloviščih, v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu,
  • na deloviščih za osebe, ki imajo položaj udeleženca v skladu s področnimi predpisi (npr. za investitorja, projektanta, nadzornika in izvajalca v skladu s predpisom o graditvi objektov),

Izjeme, ki jim PCT pogoja ni potrebno izpolnjevati so med drugim uporabniki storitev:

  • trgovinske dejavnosti po predpisih, ki urejajo trgovinsko dejavnost,
  • lekarn,
  • bencinskih servisov,
  • bank in zavarovalniških storitev,
  • pošte,
  • dostavne službe in osebnih prevzemov blaga ali hrane,
  • servisnih delavnic, tahografskih delavnic, nalog tehničnih služb, strokovnih organizacij in pooblaščenih registracijskih organizacij s področja motornih vozil ter rednih in vmesnih pregledov cistern ter pregledov vozil za izdajo certifikatov ADR o brezhibnosti vozil za prevoz nevarnega blaga, kjer ni neposrednega stika z izvajalcem dejavnosti.

Odlok tudi ureja postopek in način samotestiranja. 

Preverjanje PCT pogoja organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, nadzor pa izvajajo pristojne inštitucije. Odgovorne osebe so dolžne na vidnem mestu pisno opozoriti osebe, ki opravljajo delo in uporabnike storitev na dolžnost izpolnjevanja PCT pogoja, in na vstopnih točkah preverjati njegovo izpolnjevanje. Zoper osebo, ki opravlja delo oziroma je udeležena v okoljih ali dejavnostih in ki ne izpolnjuje PCT pogoja, delodajalec uporabi ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu, in predpisom, ki ureja delovna ali uslužbenska razmerja, ter kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Osebam, ki PCT pogoja ne izpolnjujejo, se ne dovoli uporaba storitve ali udeležbe ali prisotnosti pri izvajanju dejavnosti.

Zaščitna maska je obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih ter tudi pri gibanju in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra. Nekatere izjeme:

  • ko je na odprtem zagotovljena medosebna razdalja najmanj 1,5 metra do drugih oseb,
  • na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, kjer se upošteva pogoj PCT.
  • za osebe, ki izvajajo športno vadbo, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 1,5 metra,
  • ob upoštevanju pogoja PCT za goste v igralnicah, igralnih salonih in pri posebnih igrah na srečo, v nastanitvenih obratih, v gostinskih obratih, ki nudijo glasbo za ples oziroma družabni program ter v prostorih v katerih se izvaja gostinska dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač.

21.7.2021

Vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP9 na davčnem področju

Na spletnem portalu Finančne uprave so pripravljeni odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z ukrepi PKP9 na davčnem področju.

Podaljšan ukrep koriščenja subvencioniranja skrajšanega delovnega časa do 30.9.2021 (ZIUPGT)

Pravico do delnega povračila nadomestila plače po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki izpolnjuje vse tri pogoje hkrati:

  • je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 31. decembrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje na dan 31. december 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev,
  • po oceni delodajalca najmanj 10 odstotkov zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela in
  • mu je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.

Pristojno ministrstvo glede tretjega pogoja pojasnjuje, da mora izhajati iz predpisa odloka vlade, da je delodajalcu opravljanje dejavnosti onemogočeno ali omejeno, sicer delodajalec ne more dobiti pomoči. Ni pogojeno, da je opravljanje dejavnosti z vladnim odlokom onemogočeno v celoti, zadošča, da je lahko onemogočeno tudi delno.

Pri presoji tega pogoja se upoštevajo tisti predpisi, ki neposredno onemogočajo opravljanje točno določene gospodarske dejavnosti in se tudi sklicujejo na točno določeno gospodarsko dejavnost. Prav tako se pri presoji tega pogoja upoštevajo tudi predpisi, ki omejujejo opravljanje določene gospodarske dejavnosti in se nanjo tudi sklicujejo (na primer omejitev zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti).

Če pa kakšen splošni vladni predpis posredno omejuje ali onemogoča opravljanje neke gospodarske dejavnosti, denimo omejitev števila ljudi na določenem prostoru oziroma po kvadraturi, se bo pri presoji pogoja upošteval tudi tak predpis, če neposredno vpliva oziroma omejuje opravljanje določene gospodarske dejavnosti.

Vlogo za povračilo nadomestila oddate elektronsko na portalu za delodajalce. Predložite jo v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (najkasneje do 30. 9. 2021).

Povračila nadomestil za karanteno ali višjo silo za zaposlene podaljšana do 30.12.2021 – ukrep ni podaljšan za s.p.

Do konca leta je podaljšan ukrep nadomestil plač zaposlenim zaradi karantene ali višje sile ter povračil nadomestil delodajalcem. To področje ureja Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ) in določa, da omenjeni ukrep velja od 1. julija.

Nadomestilo pripada zaposlenemu, ki je napoten v karanteno in ne more opravljati dela od doma, prav tako nadomestilo pripada zaposlenemu, ki na delo ne more zaradi višje sile, torej zaradi varstva otrok, ki so v karanteni oziroma zaradi drugih objektivnih okoliščin ne morejo obiskovati vrtca ali šole, ali pa ne more priti na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Pri varstvu otrok se upoštevajo otroci, ki obiskujejo do vključno peti razred osnovne šole.

Nov zakon ohranja višino nadomestil kot so veljala do zdaj, prav tako velja, da dobi delodajalec izplačano nadomestilo povrnjeno v celoti. Če zaposleni, ki je v karanteni, dela ne more opravljati od doma, mu pripada nadomestilo v vrednosti 80 odstotkov povprečne mesečne plače za polni delovni čas zadnjih treh mesecev, ki ne sme biti nižje od minimalne plače. Enaka višina nadomestila se izplačuje zaposlenemu pri uveljavljanju višje sile. Če pride zaposleni v stik z okuženo osebo med opravljanjem dela, pa prejema nadomestilo v višini polne plače.

Zaposleni, ki mu je odrejena karantena na domu, mora delodajalca o karanteni in razlogih zanjo obvestiti najpozneje v 24 urah. Poleg tega mora delodajalcu dokazilo o napotitvi v karanteno posredovati najpozneje v treh delovnih dneh po tem, ko ga prejme. V primeru višje sile mora zaposleni v treh delovnih dneh od nastanka razloga za nezmožnost prihoda na delo delodajalca obvestiti o vseh okoliščinah.

Vlogo za povračilo nadomestila oddate elektronsko na portalu za delodajalce, in sicer v 8 dneh od začetka odsotnosti zaposlenega – https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/intukrep-povracilo-nadomestila-place.

5.7.2021

S 5. julijem odpravljene nekatere omejitve pri opravljanju dejavnosti

Nekaj poudarkov:  

  • ne bo več treba zagotavljati 10 kvadratnih metrov na posamezno stranko v poslovnih prostorih oz. trgovskih centrih.
  • v gostinskih lokalih se odpravlja obveznost zagotavljanja trimetrske razdalje med mizami, prav tako ne bo več potrebno nošenje mask v notranjosti.
  • na kongresih bodo lahko zasedena vsa sedišča.
  • opravljanje vseh dejavnosti na področju ponujanja in prodajanja blaga in storitev.

V igralnicah, igralnih salonih in pri posebnih igrah na srečo, v nastanitvenih obratih, v nočnih klubih in diskotekah ter v notranjih prostorih, v katerih se izvaja sejemska ali kongresna dejavnost ali gostinska dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač, so lahko samo potrošniki, ki izpolnjujejo pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

Pogoj PCT bo tudi v prihodnje še vedno potreben pri zaposlenih oz. osebah, ki opravljajo ponujanje in prodajo blaga in storitev potrošnikom v storitvah higienske nege (npr. storitve frizerskih salonov, kozmetične ter ostale dejavnosti salonov za nego telesa, pedikura, manikura) ter nezdravstvenih svetovalnih in terapevtskih storitvah, storitvah strokovnega oz. poslovnega izobraževanja in usposabljanja (npr. inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice).

Spremenjen odlok o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji bo veljal od 5. do vključno 11. julija.

8.6.2021

Roki oddaje vlog za začasno čakanje na delo, karanteno, višjo silo in skrajšani delovni čas

Za oddajo vlog za povračilo nadomestila plače zaradi začasnega čakanja na delo, karantene ali višje sile ter za subvencijo skrajšanega delovnega časa, je potrebno upoštevati skrajne roke.

Vsi navedeni ukrepi za omilitev posledic epidemije se glede na trenutno veljavno zakonodajo izvajajo do 30. 6. 2021.

Pozor! Pri skrajšanem delovnem času se skrajni rok oddaje vlog izteče pred končnim datumom izvajanja ukrepa, t.j. 10. 6. 2021.

Še pred oddajo vloge je potrebno na zavod za zaposlovanje, v 8 delovnih dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, posredovati pisne odredbe za vse zaposlene, ki jim je bilo odrejeno takšno delo.

Za začasno čakanje, karanteno in višjo silo je skrajni rok oddaje vlog enak končnemu datumu izvajanja ukrepov, t.j. 30. 6. 2021.

Povzetek skrajnih rokov za oddajo vlog:

  • skrajšani delovni čas – do 10. 6. 2021,
  • karantena ali višja sila – do 30. 6. 2021,
  • začasno čakanje na delo – do 30. 6. 2021.

Vse vloge oddate na portalu za delodajalce.

27.5.2021

Nekaj novosti 77. seje vlade z dne 26.5.2021: 

Od ponedeljka, 31.5. je izvajanje kongresne dejavnosti dovoljeno pod nekoliko drugačnimi pogoji. Zaposleni bodo morali izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani), število oseb v zaprtih javnih prostorih oziroma na odprtih površinah s fiksnimi sedišči pa bo omejena na 50 % zasedenosti zmogljivosti sedišč. Pri tem bo moralo biti med osebami eno sedišče prosto. Navedeni omejitvi ne bosta veljali na odprtih površinah, kjer ni fiksnih sedišč. Tam bo med postavljenimi sedišči najmanj 1 meter razdalje.

Sprejet je sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še za mesec junij.

25.5.2021

Ne prezrite – na voljo je gradivo s spletne delavnice “Spremembe DDV in interventni ukrepi” !

25.5.2021

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS v vseh statističnih regijah sprošča sejemsko dejavnost pod pogojem testiranja zaposlenih, v notranjosti pa pogoj testiranja, cepljenja oziroma prebolelosti velja tudi za potrošnike. Število oseb v prostoru, v katerem se izvaja sejemska dejavnost se omeji na 10 m2 na posameznega obiskovalca, pri čemer se zagotovi enosmerno gibanje obiskovalcev. Omejitev števila oseb ne velja za osebe, ki še niso dopolnile 18 let in so skupaj z ožjimi družinskimi člani oziroma skrbniki v prostoru, v katerem se izvaja sejemska dejavnost, ter za osebe, ki potrebujejo spremstvo.

Zaradi večje jasnosti se med primere, naštete v izjemi storitev strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja, dodaja tudi primer opravljanja kongresne dejavnosti za potrošnike.

Z novim odlokom se pri osebnem prevzemu blaga, hrane ali pijače na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, dovoli konzumiranje hrane in pijače na prevzemnem mestu, vendar zgolj za mizami in ob upoštevanju pogojev, ki so z odlokom določeni za gostinske obrate, razen pogoja sedeče postrežbe.

Prav tako se določa, da se število oseb v javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, omeji na 10 m2 na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 10 m2. Ob tem pa je treba še naprej zagotavljati 20 m2 na posamezno stranko v celotnem trgovskem centru.

Med odloki se tudi usklajuje besedilo glede izjeme za prebolevnike, ki so bili cepljeni z enim odmerkom cepiva, in sicer se med osebe, ki se jim ni potrebno testirati, dodaja prebolevnike, ki so se v obdobju, ki ni daljše od osmih mesecev od pozitivnega rezultata testa PCR oziroma od začetka simptomov, cepile z enim od cepili z enim od z odlokom priznanih cepiv, pri čemer zadostuje en odmerek. Zaščita se vzpostavi z dnem cepljenja.

Odlok začne veljati 24. maja 2021 in velja do vključno 30. maja 2021.

Več informacij na gov.si.

21.5.2021

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS v vseh statističnih regijah dovoljuje opravljanje gostinske dejavnosti priprave jedi in pijač ter strežbe na terasah, vrtovih gostinskih obratov in notranjosti gostinskih obratov od 5. do 22. ure.

Z novim odlokom se spreminja pogoje za ponujanje gostinskih storitev v notranjosti gostinskih obratov. Tam je ponudba za mizami dovoljena za največ štiri osebe, med robovi miz pa mora biti najmanj 3m razdalje. Razdalja med osebami za mizo več ni določena, pogoj omejitve števila oseb za eno mizo pa ne velja za osebe, ki še niso dopolnile 18 let in so skupaj z ožjimi družinskimi člani oziroma skrbniki za mizo, ter za osebe s spremstvom.

Vlada RS spreminja tudi pogoj glede omejitve števila oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Velja namreč, da je na 20m2 poslovnega prostora lahko prisoten en potrošnik, a ta pogoj ne velja za osebe, ki še niso dopolnile 18 let in so skupaj z ožjimi družinskimi člani oziroma skrbniki v notranjosti takšnega javnega prostora ter za osebe, ki potrebujejo spremstvo.

V vseh statističnih regijah je v kampih dovoljeno ponujanje do 70 % razpoložljivih enot.

Kot nova izjema se določa tudi obratovanje igralnic, igralnih salonov in prirejanje posebnih iger na srečo. To je mogoče od 5. do 22. ure, če zaposleni in gostje izpolnjujejo pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).Ponujajo lahko do 50 % razpoložljivih igralnih mest. Obratovanje nočnih klubov, barov in diskotek ni dovoljeno.

Odlok začne veljati 17. maja 2021 in velja do vključno 23. maja 2021.

10.5.2021

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS v vseh statističnih regijah dovoljuje opravljanje gostinske dejavnosti priprave jedi in pijač ter strežbe na terasah in vrtovih gostinskih obratov, pa tudi v notranjosti gostinskih obratov– vendar ob t.i. PCT pogoju, tako za zaposlene kot za stranke oz. potrošnike (PCT so kratice za prebolevnike, cepljene in testirane). Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, je omejeno na 20 m2 na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 20 m2.

V celotnem trgovskem centru je prav tako potrebno zagotavljati 20 m2 na posamezno stranko.

Nastanitveni obrati, ki imajo do 60 nastanitvenih enot, lahko ponujajo nastanitvene storitve do 30 nastanitvenih enot, nastanitveni obrati, ki imajo nad 60 nastanitvenih enot, pa lahko po novem ponujajo nastanitvene storitve do 50 % zasedenosti nastanitvenega obrata.

Ponujanje apartmajskih nastanitvenih enot je dovoljeno ne glede na število apartmajskih nastanitvenih enot, ki jih nastanitveni obrat ponuja, saj se apartmajske enote razumejo kot zaprt mehurček.

Obratovanje nočnih klubov, barov in diskotek ni dovoljeno.

Odlok začne veljati 10. maja 2021 in velja do vključno 16. maja 2021.

7.5.2021

V davčnih obračunih, oddanih za leto 2020, se oproščeni prispevki za s.p. lahko izvzemajo iz davčnega obračuna.

Gre za fizične osebe z dejavnostjo, normirance, ki jim prispevke plačuje država (na primer samozaposleni v kulturi) ali na druge podjetnike normirance, ki so bili na podlagi protikoronskih ukrepov za obdobje od marca do maja lani oproščeni prispevkov za socialno varnost. Omenjena sprememba prinaša ugodnejšo davčno obravnavo oziroma izenačuje normirance z običajnimi podjetniki, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Zavezanci (ki so že oddali letne davčne obračune za leto 2020, rok je bil 30. april 2021), bodo lahko prek sistema eDavki znova oddali obračun kot popravek. V tem popravku bodo morali oproščene prispevke izvzeti iz prihodkov v točki 2.6 obračuna DDD-DDD. V obrazcu nato poiščite točko 2.6. in v polje vnesite znesek oproščenih prispevkov za socialno varnost (znesek oproščenih prispevkov ste že prej morali vključiti v prihodke – pod zaporedno št. 1). Čas za oddajo popravka je sicer odvisen od oznake popravka (»P« 60 dni oziroma »Z« 12 mesecev od oddaje obračuna).«

Če je normiranec že plačal preveč davka, mu ga bo FURS torej vrnil.  Več informacij na tej spletni strani

30.4.2021

Marsikatero podjetje oz. podjetnik se sprašuje, kateri ukrepi za omilitev posledic epidemije so še veljavni, saj so nekateri podaljšani, nekateri veljajo še od prejšnjih protikoronskih zakonov. Aktualne ukrepe tako za podjetja kot za samozaposlene si preberite v prispevku na naši spletni strani.

Sproščanje nekaterih ukrepov

30.4.2021

V vseh statističnih regijah se pod pogojem testa dovoljujejo nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve in storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice).

V t. i. “rumenih” statističnih regijah Pomurska, Koroška, Osrednjeslovenska, Goriška in Obalno-kraška se za goste nastanitvenih obratov dovoljuje opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač v notranjosti gostinskih obratov, ki so del nastanitvenih obratov, pri čemer je dovoljena strežba jedi in pijač le za mizami (sedeča postrežba), obratovanje nočnih klubov, barov in diskotek pa ni dovoljeno.

Dodatno se sprošča število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom:

  • omejitev na 20 m2 na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 20 m2 (“rumene” statistične regije),
  • ko v t. i. “oranžnih” statističnih regijah Podravska, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija, Gorenjska in Primorsko-notranjska ostaja število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom enako, kot doslej.

Pri odprtih tržnicah velja omejitev na 10 m2 na posamezno stranko.

Odlok začne veljati 3. maja 2021 in velja do vključno 9. maja 2021.

Strežba na terasah in vrtovih gostinskih obratov ter odprtje nastanitvenih obratov do 30 nastanitvenih enot.

23.4.2021

  1. V statističnih regijah Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Primorsko-notranjska in Gorenjska se pod določenimi pogoji dovoljuje opravljanje gostinske dejavnosti priprave jedi in pijač ter strežbe na terasah in vrtovih gostinskih obratov.
  2. V statističnih regijah Pomurska, Goriška in Obalno-kraška se pod določenimi pogoji sprošča tudi opravljanje gostinske dejavnosti znotraj gostinskih obratov.

Spremembe začnejo veljati v soboto, 24. aprila 2021.

V vseh statističnih regijah se pod določenimi pogoji sprošča ponujanje nastanitvenih storitev do 30 nastanitvenih enot, ne glede na velikost nastanitvenega obrata.

Potrošniki lahko koristijo namestitev z negativnim rezultatom testa (PCR ali HAG, ki ni starejši od 48 ur) ali dokazilom o prebolelosti oziroma o cepljenju.

Namestitve so odprejo v ponedeljek, 26. aprila 2021.

Novi kriteriji za ugotavljanje upada prihodkov – preberite si pojasnila FURS.

28.4.2021

V UL RS št. 58/2021 z dne 14. 4. 2021 je bil objavljen Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov. Pravilnik prinaša nova kriterija za ugotavljanje upada prihodkov in sicer izračun upada glede na povprečno število zaposlenih in upad prihodkov glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč.

Naj navedemo nekatera dejstva:  

  • Pravilnik velja le za ukrep čakanja na delo in temeljni dohodek po PKP3, PKP4 in PKP5
  • Nova kriterija se NE uporabljata za izračun upada prihodkov po PKP 2 (obdobje 13. 3. – 31. 5. 2020) za ukrep čakanja na delo in oprostitev plačila prispevkov v zvezi s čakanjem na delo ter ukrep temeljnega dohodka in oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene;
  • Nova kriterija se NE uporabljata za izračun upada prihodkov po PKP 8 (čakanje na delo od 1. 2. 2021 dalje). Za čakanje na delo od 1. 2. 2021 do 31. 5. 2021 (če ukrep ne bo podaljšan) velja več kot 20% upad prihodkov v letu 2021 primerjaje z letom 2020 ali 2019 (kar je za zavezanca ugodneje);
  • Med prihodke vštevamo čiste prihodke od prodaje, ugotovljene po pravilih računovodenja (IPI AOP 110) in nadomestila iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo;
  • Zavezanci, ki so oddali vlogo za vračilo pomoči in dosegajo zadosten upad po novih kriterijih, vlogo za vračilo umaknejo: zavezanec že vloženo izjavo umakne na način, da preko portala eDavki odda prazno izjavo. Izjave za vračilo mesečnega temeljnega dohodka upravičenec ne more umakniti prek portala eDavki, ampak mora o tem obvestiti FURS (najlažje na način, da javi v center za informiranje, lahko pa tudi pisno).

Glede  zgoraj navedenega Pravilnika so objavljena pogosta vprašanja in odgovori glede Pravilnika o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov.

Do 25. aprila 2021 se podaljšuje izjeme, ki so trenutno v veljavi do vključno 18. aprila, dodatno pa se v nekaterih regijah dovoljuje tudi strežba na terasah in vrtovih gostinskih obratov. 

16.4.2021

V vseh statističnih regijah se podaljšuje izjeme, ki so trenutno v veljavi, dodatno pa se od 19.4.2021 v osmih statističnih regijah dovoljuje tudi izjema opravljanja gostinske dejavnosti priprave jedi in pijač ter strežbe na terasah in vrtovih gostinskih obratov med 7. in 19. uro ob upoštevanju vseh potrebnih higienskih navodil. Gre za naslednje regije: Goriška, Gorenjska, Obalno-Kraška, Pomurska, Podravska, Posavska, Koroška in Zasavska.

Pri izvajanju dejavnosti je potrebno dosledno upoštevati ukrepe, ki jih navaja ODLOK o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom.

Zaradi ukinitve omejitve nočnega gibanja, se osebni prevzem blaga, hrane ali pijače na prevzemnih mestih, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, dovoli brez časovne omejitve.

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo je še vedno povsod dovoljeno, kot tudi opravljanje dejavnosti priprave in strežbe jedi ter pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance ali za dostavo končnim potrošnikom.

Vse ostale izjeme, ki so bile v veljavi, se podaljšajo do zaključka veljavnosti tega odloka.

Odlok začne veljati 19. aprila 2021 in velja do vključno 25. aprila 2021.

Do vključno 18.4.2021 je v vseh regijah dovoljeno ponujanje in prodaja blaga in storitev za potrošnike za spodaj navedene dejavnosti. Podaljšano je tudi sofinanciranje čakanja na delo.

12.4.2021

Epidemija je podaljšana za 30 dni, s sklepom vlade je podaljšan tudi odlok o sofinanciranju čakanja na delo, do 31. maja.

Katere dejavnosti lahko delujejo ?

Kot izjeme brez pogoja testa bodo lahko opravljale dejavnost:

  • lekarne,
  • bencinski servisi,
  • finančne storitve, geodetske storitve,
  • pošta, dostavne službe,
  • dimnikarji,
  • gradbena dela, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
  • osebni prevzem blaga in hrane med 5. in 22. uro,
  • servisne delavnice (avtomehaniki, vulkanizerji, avtoličarji, …),
  • druge servisne delavnice ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže,
  • druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Pod pogojem dodatnega testiranja pa bo možno tudi:

  • opravljanje trgovinske dejavnosti,
  • storitve nepremičninskega posredovanja,
  • storitve higienske nege (kot na primer storitve frizerskih salonov, kozmetične dejavnosti, pedikura, manikura, dejavnosti salonov za nego telesa),
  • individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve,
  • individualne storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
  • storitve turističnih agencij,
  • storitve salonov za nego živali.

Glede na vladni semafor so v rdeči fazi dovoljene tudi brezkontaktne športne aktivnosti v skupini do deset ljudi na priporočeni razdalji.

Že v oranžni fazi je pa je predvideno odpiranje gostinskih teras in vrtov, dovoljeno zbiranje do deset oseb, pa tudi odpiranje turističnih namestitev do 30 oseb.

Vlada zaostruje ukrepe – kakšni so ukrepi za podjetja od 1. do 11. aprila ?

29.3.2021

Katere dejavnosti so dovoljene ?

V vseh regijah velja, da je dovoljeno ponujanje in prodaja blaga in storitev za potrošnike za naslednje dejavnosti:

  1. lekarne, bencinski servisi, finančne storitve,
  2. pošta, dostavne službe,
  3. dimnikarske storitve pod posebnimi pogoji,
  4. servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles),
  5. gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki, in storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da ne prihaja do stikov s potrošniki (na primer zunanja ureditev, krovska dela, fasaderska dela),
  6. osebni prevzem blaga ali hrane, na prevzemnih mestih, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 5. in 22. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
  7. druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Te dejavnosti se lahko opravljajo brez pogoja testa za zaposlene. Prav tako je dovoljeno ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo, kot ju ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov. Brez časovne omejitve je dovoljeno opravljanje dejavnosti priprave jedi in pijač v primeru dostave ter opravljanje dejavnosti priprave in strežbe jedi ter pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance, pri čemer je potrebno zagotoviti minimalni stik med uporabniki teh storitev ter upoštevanje vseh higienskih priporočil ministrstva, pristojnega za zdravje in NIJZ.

Katere trgovine bodo lahko odprte?

V vseh regijah sta dovoljena ponujanje in prodaja blaga in storitev v naslednjih dejavnostih, pod pogojem, da se zaposleni enkrat na teden testirajo:

  1. prodajalne, ki v večinskem delu prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve v teh prodajalnah,
  2. prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki,
  3. vrtnarije, drevesnice, cvetličarne ter program vrt in kmetijstvo v prodajalnah,
  4. kmetijske prodajalne,
  5. tržnice, pri čemer se kot izjeme ne šteje prodaja oblačil in obutve na tržnicah,
  6. prodajalne s tehničnim blagom,
  7. trafike in kioski za prodajo časopisov in revij,
  8. individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve.

Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev porabnikom, se omeji na 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov. Če gre za odprto tržnico, se dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom omeji na 10 kvadratnih metrov na posamezno stranko.

Celotno sporočilo po seji vlade z opisi novih ukrepov najdete tukaj. Uradni list z odloki še ni izšel, danes je bil objavljen le odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo.

Spoštovani,

priprava Javnega poziva za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2 je v zaključni fazi. Javni poziv bo objavljen v najkrajšem možnem času na spletni strani  https://www.spiritslovenia.si/razpisi.
Vabimo vas, da spremljate našo spletno stran.

Na terasah in vrtovih gostinskih lokalov v Jugovzhodni Sloveniji in Posavski statistični regiji je dovoljena strežba jedi in pijač.

Pri tem je potrebno dosledno upoštevati naslednje ukrepe:

  • Gostinska dejavnost se sme izvajati med 6. in 19. uro.
  • Gostje morajo zapustiti terase in vrtove najpozneje v 30 minutah po koncu dovoljenega obratovanja.
  • Dovoljena je postrežba le za mizami in ob upoštevanju razdalje med osebami 1,5 metra in najmanj 3 metre med robovi miz.
  • Za eno mizo lahko sedijo največ 4 osebe.
  • Vstop gostov v zaprti del gostinskega obrata je dovoljen samo za uporabo toaletnih prostorov.
  • Zaposleni in gostje morajo masko imeti nameščeno ves čas, gostje jo snamejo le, ko sedijo za mizo.
  • Zaposleni se morajo testirati enkrat tedensko, razen tisti, ki imajo ustrezno dokazilo o cepljenju oziroma preboleli bolezni.

Povezava na odlok

OSMI PAKET UKREPOV ZA OMILITEV POSLEDIC EPIDEMIJE #PKP8 – kaj prinaša in kaj podaljšuje? 

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 je začel veljati 5. februarja 2021

Subvencioniranje pri minimalni plači – ukrep velja od 1. januarja do 30. junija 2021

Delodajalec je za vsakega delavca, čigar plača za polni delovni čas brez dodatkov (določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami), dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, ne presega zneska minimalne plače, 1.024,24 evra bruto, upravičen do povračila dela minimalne plače. Gre za mesečno subvencijo v višini 50 evrov.
Če gre za zaposlenega, ki dela za manj kot polni delovni čas, delodajalec lahko prejme subvencijo, sorazmerno delovnemu času.

Izjavo za omenjeno subvencijo bodo delodajalci oddajali preko eDavkov, ki jo bo potrebno predložiti najpozneje do konca meseca za subvencijo za minuli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS bo subvencije izplačeval do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.

V času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaposlenim, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije. Hkrati ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo PKP 8.

Podaljšanje subvencije za čakanje na delo – podaljšano do konca maja 2021

Ukrep subvencija za čakanje na delo se podaljšuje do konca maja z možnostjo podaljšanja dvakrat za en mesec. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki bi jim po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020.

Primerjava prihodkov v letu 2021 se bo opravila tako s prihodki v letu 2019 kot tudi s prihodki v letu 2020. Podjetje bo upravičeno do pomoči, če bodo prihodki v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 kot tudi v primerjavi z letom 2020 upadli za več kot 20 odstotkov. Pogoj upada prihodkov bo izpolnjen tudi, če bodo prihodki v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 upadli za več kot 20 odstotkov, v primerjavi z letom 2020 pa za manj kot 20 odstotkov (ali obratno).

V primeru, da poslovanje ni potekalo v celotnem letu 2019 ali 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo po lastni oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 ali 2020.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače za oktober 2020 (1.821,44 evra). V teh 80 odstotkov nadomestila plače so vključeni nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Višina povračila lahko znaša 100 odstotkov (bruto I), če skupni znesek državnih pomoči ni presegel 1,8 milijona evrov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270 tisoč evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225 tisoč evrov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov.

Delodajalcu, kateremu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, za ta čas nadomestilo vključuje plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Krizni dodatek je potrebno izplačati ne glede na izplačane božičnice oz. nagrade za poslovno uspešnost

Zakon odpravlja neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru ob plači prejeli tudi dodatek za poslovno uspešnost ali le del tega plačila in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka v višini 200 evrov.

Dodatek se mora izplačati ob januarski plači, torej februarja, glede na dejansko opravljene delovne dneve, vsem tistim, katerih novembrska plača ni presegla dvakratnika minimalne plače. Pri izplačani novembrski plači se ne upošteva izplačana nagrada ali druga oblika dodatka (božičnica), za vse tiste, ki seveda kriznega dodatka še niso prejeli.

Za povračilo izplačanega dodatka delodajalec prek portala e-davki FURSu predloži izjavo najpozneje do konca marca 2021. Izplačilo kriznega dodatka delodajalcu bo najpozneje do 20. aprila 2021.

Določene so tudi globe, če delodajalec ne izplača kriznega dodatka.

Možnost tridnevne bolniške odsotnosti podaljšana do konca leta 2021

Možnost bolniške odsotnosti z dela do treh delovnih dni brez obiska osebnega zdravnika lahko zaposleni uveljavljajo tudi letos, in sicer največ enkrat v koledarskem letu.

Obročno vračilo pomoči

Če bo prejemnik že prejeto pomoč moral vračati pomoč, v primeru, da prihodki v letu 2020 glede na leto 2019 niso dovolj upadli (pogoj za upravičenost do pomoči je namreč zadosten upad prihodkov), bo lahko to vračal v šestih mesečnih obrokih v obdobju pol leta in to brez obresti.

Obročno plačilo ni avtomatično, na podlagi ocene izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije ga bo moral odobriti FURS oziroma zavod za zaposlovanje, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev (npr.: mesečni temeljni dohodek in vračilo nadomestil za čakanje na delo).

Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

ODLOK O ZAČASNI PREPOVEDI PONUJANJA IN PRODAJANJA BLAGA IN STORITEV

16.3.2021

Odlok o spremembah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji  (z dne 11.3.2021, veljavnost z 12.3.2021) dovoljuje opravljanje gradbenih del (brez do sedaj navedenih omejitev: “v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki).

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS, ki je veljal od 6. do vključno 12. februarja 2021, na območju celotne Slovenije je ohranil enake kot do takrat, dodatno pa se v vseh statističnih regijah dovoljuje obratovanje novih izjem ob testiranju zaposlenih (v določenih panogah tudi testiranje potrošnikov) na prisotnost koronavirusa.

Izjeme od prepovedi, ki niso pogojene z izvedbo testa, veljajo za:

  1. lekarne,
  2. bencinske servise,
  3. finančne storitve,
  4. geodetske storitve,
  5. pošto,
  6. dostavne službe,
  7. dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
  8. gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
  9. individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve,
  10. osebni prevzem blaga ali hrane, razen alkohola in alkoholnih pijač, na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 6. in 21. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
  11. trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
  12. storitve frizerskih salonov ter medicinske pedikure in medicinske manikure,
  13. čistilne servise in čistilnice,
  14. premične stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov kmetovalcev,
  15. servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles),
  16. druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Izjeme od prepovedi, ki zahtevajo izvedbo testa, pa veljajo za:

  1. prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
  2. prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
  3. kmetijske prodajalne,
  4. specializirane prodajalne z otroškim programom,
  5. prodajalne s površino do 400 m2, ne glede na vrsto blaga,
  6. tržnice,
  7. druge servisne delavnice s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže,
  8. storitve nepremičninskega posredovanja,
  9. storitve higienske nege, ki niso storitve frizerskih salonov, medicinske pedikure in medicinske manikure (kot na primer kozmetične dejavnosti, pedikura, dejavnosti salonov za nego telesa),
  10. individualne storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
  11. storitve salonov za nego živali.

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev v okviru izjem, ki zahtevajo izvedbo testa, je dovoljeno le zaposlenim, ki imajo negativni izvid testa, opravljenega v RS. Zaposleni morajo enkrat tedensko opraviti testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) s hitrim testom ali po PCR metodi.

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev iz 8. do 11. točke izjem, ki zahtevajo izvedbo testiranja, pa je dovoljeno le pod pogojem, da potrošniki predhodno opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) s hitrim testom ali po PCR metodi. Potrošniki morajo osebi, ki izvaja tovrstno ponudbo ter prodajo blaga in storitev, predložiti negativni izvid testa, ki ni starejši od 24 ur.

Za izjeme, določene pod točkami 1, 2, 3, 4 in 6, ki zahtevajo izvedbo testa, začne pogoj tedenskega testiranja zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) s hitrim testom ali po PCR metodi, veljati 12. februarja 2021.

Izjeme, določene v 5. in 7. do 11. točki, ki zahtevajo izvedbo testa, začnejo veljati od 9. februarja 2021 dalje, ob pogoju negativnega izvida testa zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT ali PCR metodi, oziroma so dejavnosti lahko odprte že od 6. februarja 2021, v kolikor zaposleni že izpolnjujejo pogoj zagotovitve negativnega izvida testa.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

KAJ PODJETJEM PRINAŠA ZADNJI PAKET INTERVENTNIH UKREPOV PKP7? 

24.3.2021

Potrjen je zadnji paket interventnih ukrepov oziroma PKP 7. Nekaj poudarkov:

Delno povračilo fiksnih stroškov

PKP 7 prinaša nekaj sprememb pri subvencioniranju nekritih fiksnih stroškov in sicer se spreminja maksimalna višina subvencioniranih fiksnih stroškov, in sicer je po novem tako, da subvencioniranje ni višje kot:

  • 1.000 € mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 – 70 %,
  • 2.000 € mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 %,
  • 70 % neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje ali veliko podjetje,
  • 90 % neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju.

Pri ugotavljanju poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa na dan oddaje vloge in sicer upravičenec navede velikost v izjavi, v kateri tudi navede povprečno število zaposlenih od 1.12.2019 do 30. 11.2020 za namen izračuna višine pomoči iz prvih dveh alinej. (Po PKP 6 se je upoštevalo število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge !)

Pri izplačilu fiksnih stroškov se upošteva manjši znesek. Npr. : če ste glede na število zaposlenih upravičeni do 10 tisoč € pomoči, glede na izgubo pa do 9 tisoč € pomoči, se bo upošteval drugi, manjši znesek.

Preberite si usmeritve FURS za izračun izplačila delnega povračila nekritih fiksnih stroškov – ločeno za obdobje 1.10 – 31.12.2020 ter za obdobje 1.1. – 31.3.2021.  Povezava do dokumenta.

Vlada je sicer ta ukrep s sklepom podaljšala do 31. marca 2021. Tisti, ki bodo vlogo / izjavo oddali do konca marca 2021, bodo prejeli nakazilo zneska do 20. aprila 2021.

Krizni dodatek

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 €. Ta je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Če delavec ne dela ves december, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Če gre za zaposlenega s krajšim delovnim časom, ima ta pravico do dodatka, sorazmernega delovnemu času, za katerega ima pogodbo o zaposlitvi.
Za povračilo izplačanega kriznega dodatka delodajalec prek FURS-a predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal zgoraj omenjeni krizni dodatek. Izjavo bo treba predložiti do konca februarja, FURS bo povračilo nakazal do 20. marca.

Možnost odloga poslovnih najemnin ali odpovedi pogodbe

PKP 7  določa, da lahko najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki zaradi epidemije COVID-19 s  poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjeni namen:

  • najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni;
  • zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
  • zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Ukrepi veljajo do 30. junija 2021, vlada jih lahko s sklepom podaljša za šest mesecev.

Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe lahko najemnik zahteva za obdobje, ko mu je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjeni namen, in sicer tudi za obdobje pred uveljavitvijo PKP 7.
Najemnik mora plačati odložene najemnine najpozneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa, pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje za odložene najemnine. Najemnik mora najemodajalcu oddati zahtevo za odlog plačila ali pa podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe v pisni obliki, in sicer pred njegovo zapadlostjo. Če se odlog plačil nanaša na obdobje pred sprejetjem PKP 7, mora najemnik v tem primeru pisno zahtevo poslati najemodajalcu v 15 dneh po uveljavitvi PKP 7. Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s PKP 7.

Prisilno upokojevanje

Glede na PKP 7 lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (torej 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti).

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je podaljšan do 30. junija 2021. Vlogo za dodelitev subvencije bo mogoče vložiti najpozneje do 10. junija 2021. Na zavodu za zaposlovanje bodo odprli možnost oddaje vloge po začetku veljavnosti PKP7.

Obročno vračanje pomoči za odrejeno čakanje na delo

Podjetja, ki so uveljavljala povračilo nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo in so naknadno ugotovila, da ne izpolnjujejo pogoja upada prihodkov, o tem obvestijo FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oz. do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020 in vrnejo znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
FURS in zavod za zaposlovanje lahko dovolita obročno plačilo vračila prejete pomoči v največ 6-ih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za odloženi znesek vključno z zamudnimi obrestmi se ne zaračunajo obresti.
PKP 7 prinaša tudi spremembe pri oddajanju vloge za subvencioniranje čakanja na delo. Priložiti bo treba izjavo, kjer bo delodajalec med drugim podpisal, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti ter da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače.

Odlog plačila posojil do devet mesecev

Po PKP 7 lahko banka posojilojemalcu (podjetje ali fizična oseba), ki mu posamezne obveznosti iz posojilne pogodbe niso zapadle do 19. oktobra 2020, ko je bila vnovič uradno razglašena epidemija, odobri do devetmesečni moratorij. Vlogo za odlog bo lahko prosilec oddal do 26. februarja 2021, odlog pa začne veljati najpozneje 31. marca 2021. Banke bodo lahko dodaten odlog omogočile tudi tistim posojilojemalcem, ki so jim po interventni zakonodaji odlog že odobrile, vendar le, če seštevek starega in novega odloga ne bo daljši od devet mesecev. Možnost odloga se ne nanaša na tista posojila, katerih ročnost je več kot štiri leta in so odobrena po poroštvenem zakonu.

Subvencija za izvedbo hitrih testov

Podjetja in podjetniki so upravičeni do subvencije za izvedbo hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 in sicer 40 € na zaposlenega (ocena vrednosti petih hitrih testov). Kot zaposleni šteje tudi samozaposleni, družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba. Do pomoči za izvedbo hitrih testov so upravičeni tudi tisti, ki imajo do 5 tisoč € neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira finančna uprava. Subvencijo v enkratnem znesku izplača FURS, upravičenec bo moral oddati izjavo prek informacijskega sistema FURS. Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa.

Novi odlog postopkov zaradi insolventnosti

Zakon predvideva nov odstop od pravil zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZZPPIPP) na področju obveznosti poslovodstva za začetek postopka zaradi insolventnosti ob nastopu položaja dolgoročne plačilne nesposobnosti. Predlog predvideva tudi daljši rok za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije.

Davčna izvršba samo za nujne primere

FURS bo lahko davčno izvršbo začel le v nujnih zadevah. To je takrat, ko bo utemeljeno pričakoval, da dolžnik davkov in drugih podobnih dajatev ne bo plačal niti po 30. juniju 2021. Do takrat naj bi namreč ukrep odloga izvršbe veljal, vlada pa ga bo lahko podaljšala še za pol leta.
In kaj so nujne zadeve? Na primer, če FURS ugotovi, da dolžnik prenaša svojo dejavnost na drugo podjetje, kar pomeni, da ga po koncu ukrepa ne bo več mogoče izterjati. Pa tudi, če je dolg pred zastaranjem.

Kateri ukrepi so podaljšani v 2021

Kot rečeno je vlada poleg novosti, sprejetih s PKP 7, nekatere ukrepe iz že prej sprejetih interventih ukrepov s sklepi podaljšala do 31. marca 2021. V nadaljevanju naštevamo, kateri ukrepi se podaljšujejo do tega datuma (povezava na sklep):

  • Mesečni temeljni dohodek

Vlada je do 31. marca 2021 podaljšala ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, družbenike poslovodje in kmete. Še vedno velja, da so do tega upravičeni tisti, ki so jim prihodki upadli za 20% ali več v letu 2020 glede na leto 2019. Višina mesečnega temeljnega odhodka je 1.100 evrov, razen za samozaposlene v kulturi, za katere znaša 700 evrov, ter kmete, ki znaša 940 evrov na mesec. Izvajalec ukrepa je finančna uprava. Za uveljavljanje tega ukrepa je potrebno imeti vse zapadle davčne in nedavčne obveznosti na dan vložitve izjave.
Roki za vložitev izjave:
– do 31.1.2021 – denar nakazan 10.2.2021.
– od 1. – 28.2.2021 (za januar in februar skupaj ali samo za februar): denar nakazan do 10.3.2021
– od 1. – 31.3.2021 (za marec ali za marec in februar ali za vse tri mesece skupaj):  denar nakazan 10.4.2021

  • Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje sile

Podaljša se ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ki ga lahko prejmejo samozaposleni, družbeniki poslovodje in kmetje. Višina pomoči znaša 250 € za 10 dni. Upravičenec lahko predloži vlogo  za delno povračilo izgubljenega dohodka v predpisanem roku (v roku 30 dni od vročitve odločbe ali potrdila o karanteni ali od pridobitve drugega ustreznega dokazila), vendar najkasneje do 31. marca 2021 za vloge, s katerimi se uveljavlja povračilo za mesec januar, februar in marec 2021.

  • Nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali višje sile in povračila

Podaljša se ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej in povračila izplačanih nadomestil plač delavcem. Tudi ta sklep začne veljati 1. januarja 2021, na zavodu za zaposlovanje pravijo, da izvajanje poteka tako kot do zdaj, delodajalci lahko vlogo oddajo elektronsko prek portala zavoda.

  • Odlog ali obročno odplačilo davčnih obveznosti

Prav tako do 31. marca 2021 je vlada s sklepom podaljšala ukrep, ki davčnim zavezancem omogočajo lažje uveljavljanje odloga oziroma obročnega odplačila davkov, tudi akontacij in davčnega odtegljaja ter prispevkov, če je razlog za nesposobnost plačila v izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Vloge se obravnavajo v skladu s pogoji PKP 6. Tako lahko po novem vlogo oddate vse do 31. marca 2021.

POTRJEN ŠESTI PROTIKORONSKI PAKET #PKP6 – Zakon (ZIUOPDVE) je v veljavi od 28.11.2020

V nadaljevanju nekaj poudarkov, glavna novost je subvencioniranje nepokritega dela fiksnih stroškov:

Subvencioniranje fiksnih stroškov – vprašanja in odgovori FURS-a

Do pomoči so upravičene pravne ali fizične osebe, ki so bile za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirane najpozneje 1. septembra 2020 in imajo vsaj enega redno zaposlenega na dan uveljavitve zakona, samozaposleni, ki so bili na dan uveljavitve zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter družbeniki ali delničarji gospodarske družbe oziroma ustanovitelji zadruge ali zavoda, ki so poslovodne osebe (enoosebni d. o. o.) in so na dan uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Omenjenim bodo morali prihodki od prodaje v zadnjem letošnjem četrtletju upasti za vsaj 30 %.

Za upravičence, ki jim bodo prihodki upadli:

  • za 30 – 70 % v letošnjem zadnjem četrtletju glede na isto lansko obdobje, bo pomoč znašala v višini 1,8 % letnih prihodkov od prodaje za l.2019,
  • za več kot 70 % v letošnjem zadnjem četrtletju glede na isto lansko obdobje, bo pomoč znašala v višini 3,6 % letnih prihodkov od prodaje za l.2019.

Če je upravičenec pričel opravljati dejavnost po 1. oktobru 2019, se izvede preračun prihodkov (od prodaje) od registracije podjetja do vključno 1. septembra 2020, preračunano na enako obračunsko obdobje.

Pri tem je treba upoštevati še omejitev višine subvencije na:

  • največ 1.000 € na zaposlenega na mesec (torej največ 3.000 € na zaposlenega za celotno četrtletje),
  • največ 70 % čiste izgube upravičenca (od 1.10. do 31.12.2020), ki je srednje ali veliko podjetje oz.
  • največ 90 % čiste izgube upravičenca (od 1.10. do 31.12.2020), ki je mikro ali malo podjetje in
  • največ 800 tisoč € skupaj z drugimi prejetimi pomočmi za upravičence, ki so bili registrirani od 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020, za upravičence registrirane pred 1.10.2019 znesek skupne pomoči ne sme presegati 3 mio EUR.

Upravičenost do pomoči se bo ugotavljala za nazaj.
Za subvencioniranje fiksnih stroškov boste zaprosili z oddajo izjave na e-davkih (na voljo od 14. decembra), katero je bilo potrebno oddati najpozneje do 31. decembra. Z izjavo se predloži ocena izpada prihodkov od prodaje in ocena izgube v upravičenem obdobju.
Izplačila bodo v enkratnem znesku, najpozneje 20. januarja 2021.

Začasno čakanje na delo

  • Do povračila za čakanje na delo so upravičeni delodajalci, ki so jim po njihovi oceni glede na leto 2019 prihodki od prodaje upadli za 20 % oz. glede na povprečne mesečne lanske (če niso poslovali vse leto) oz. povprečne mesečne prihodke do 12. marca, če poslujejo od letos.
    Med drugim so neupravičeni delodajalci, ki opravljajo dejavnost skupine K (finance in zavarovalništvo) in imajo več kot 10 zaposlenih na dan 13.3.2020 ter neposredni in posredni proračunski uporabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%.
  • Delavec na čakanju dobi nadomestilo v višini 80% povprečne mesečne plače (1. bruto) za polni delovni čas (ne sme biti manj od minimalne plače). Po novem (že s plačo za november) se državno povračilo nadomestila plače zvišuje na povprečno mesečno plačo (zadnja znana povprečna bruto plača za september znaša 1.799,07 €, do zdaj je bilo omejeno z najvišjim denarnim nadomestilom za brezposelnost, 892,50 €). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oz. tedensko obveznost, za praznične in drug dela prosti dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
    Delodajalci imajo možnost uveljavljati 100% povračilo izplačanih nadomestil plače za november do izteka upravičenosti, če skupni znesek prejetih državnih pomoči po interventnih zakonih ne presega 800.000 € za posamezno podjetje.
    Izjava glede višini prejetih sredstev in možnost izbire med 80 % in 100% povračila nadomestila plače je zajeta v novi vlogi (od 2.12.2020 naprej).
  • Postopek uveljavljanja povračila: oddaja vloge na ZRSZ v 8-ih dneh od napotitve na čakanje (Odredba o čakanju na delo oktober 2020), ZRSZ odloči v 15-ih dneh s sklepom, oddaja zahtevka.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa – ukrep podaljšan do 30.06.2021

  • Upravičeni so delodajalci, pravne in fizične osebe (vpisane v Poslovni register pred 13.3.2020), ki imajo z delavci sklenjene pogodbe za polni delovni čas ter po svoji oceni min. 10 % zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati 90% dela.
  • Za posameznega zaposlenega bo možno uveljavljati do največ 20 ur subvencij, najmanj pa 5 ur. Nadomestila so fiksna, od 112 € za 5 ur/teden do 448 € za 16-20 ur /teden. Za oddelani del delovnega časa mora zaposleni dobiti polno plačo (v skladu s pogodbo), za neoddelani del pa dobi delavec 80% plače po pogodbi (ki je lahko tudi manjša od minimalne plače). V primeru dopustov, bolniških ipd. ima delavec pravico, do nadomestila plače v višini, ki je določena z zakonom.
    Delodajalec delavcem, ki delajo ne sme odrediti nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
    Subvencijo je potrebno prijaviti na portalu Zavoda za zaposlovanje in sicer:
  • v 3-ih dneh od odreditve: obvestilo na zavod za zaposlovanje,
  • v 8-ih dneh od odreditve: na zavod posredovanje pisnih odredb,
  • v 15. dneh od odreditve: oddaja vloge za subvencijo v elektronski obliki.
  • Če zaposlenega pozovete k opravljanju dela s polnim delovnim časom, morate zavod o tem predhodno obvestiti.

Temeljni dohodek za samozaposlene – ukrep podaljšan do 31.03.2021

  • Za samozaposlene in družbenike, ki so poslovodne osebe ter kmete se ponovno uvajajo začasni ukrepi v obliki temeljnega dohodka in delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Nadomestilo skupaj s prispevki znaša 1.100 €. Za upravičence, ki jim prispevke plačuje država (samozaposlenim v kulturi, ipd.) znaša nadomestilo 700 €. Temeljni dohodek je oproščen vseh davkov in prispevkov, tudi dohodnine.
    Mesečni temeljni dohodek se zniža za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka (karantena ali višja sila). Tisti, ki niso vključeni za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, so upravičeni do sorazmernega dela pomoči.
    Do nadomestila za delno povrnjeni izgubljeni dohodek so upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki so se v obdobju do uveljavitve zakona samozaposlili v okviru opravljanja svoje dejavnosti, predhodno so pa poslovali kot t.i. popoldanski s.p.ji – več informacij glede obravnave popoldanskih s.p.jev v zvezi z dokazovanjem upada prihodkov na povezavi: https://www.fu.gov.si/drugo/novice_ter_pogosta_vprasanja_in_odgovori_v_zvezi_z_ukrepi_pkp5_na_davcnem_podrocju/#newsList – objava 23.12.2020.
  • Pogoj je opravljanje dejavnosti najmanj od 1.9.2020, katero ne morejo opravljati ali jo opravljajo v manjšem obsegu. Ocena upada prihodka (glede na lanske oz. mesečne, če lani ni posloval) mora biti več kot 20%. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31.8.2020.
    Med prihodke se vštevajo čisti prihodki od prodaje ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
  • Postopek: oddaja vloge (na dan vloge morate imeti poravnane vse davčne obveznosti) preko e-davkov (izjava): izjava za november do konca novembra (nakazilo 10.12.2020) in za december do konca leta (nakazilo 10.1.2021).
    Če upravičenec poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljih dohodkov za posamezne mesece.

Nadomestilo za čas karantene in višje sile za samozaposlene – ukrep podaljšan do 31.03.2021

  • Samozaposleni, družbeniki – ki so poslovodne osebe ter kmetje so upravičeni do nadomestila za čas odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi varstva otroka do vključno petega razreda. Po novem je poleg višje sile zaradi varstva otroka na domu dodana tudi višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza – ki do zdaj ni bila vključena in je bilo zaradi tega nadomestilo plače nižje, zgolj 50-odstotno namesto 80-odstotno.
  • Nadomestilo znaša 250 € za vsako odrejeno karanteno ali za čas višje sile, vendar ne več kot 250 € za 10 dni, 500 € za 20 dni ali 750 € v enem mesecu.
  • Upravičenec preko e-davkov predloži vlogo, katere priloga je odločba o karanteni (v 30-ih dneh od vročitve odločbe o karanteni, najkasneje do 31.12.2020 oz. dokazilo višje sile zaradi zaprtih vrtcev ali šole), vendar najpozneje do 31. decembra 2020.
  • Nadomestilo bo nakazano do 10. v mesecu za prejšnji mesec. Če vloži vlogo še za povrnitev delno izgubljenega dohodka (zaradi svoje karantene, karantene otroka ali druge objektivne okoliščine), se mu temeljni dohodek zmanjša za znesek izplačanega izgubljenega dohodka.

Nadomestilo plač delavcem zaradi karantene ali višje sile (za delodajalce) – ukrep podaljšan do 31.03.2021

  • Po novem (od 28.11.2020) višja sila zajema obveznost varstva otrok, ustavitev javnega prevoza in zaprtje državnih mej.
  • Višina nadomestila plače v primeru višje sile znaša 80 % povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas, v primeru karantene pa je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni (100 %, 80 %, 50 % ali 0 %).
  • Oddaja vloge na ZRSZ -v 8-ih dneh od pričetka odsotnosti delavca.
  • Od 2. 12. 2020 je na portalu eStoritve ZRSZ – Portal za delodajalce na voljo nova vloga za povračilo nadomestila plače zaradi karantene ali višje sile.

Uveljavitev kratkotrajne bolniške odsotnosti – delodajalec vloži zahtevek za refundacijo na ZZZS

  • Možno je uveljavljati bolniško odsotnost do 3-h delovnih dni (v enem kosu) brez potrdila osebnega zdravnika (največkrat enkrat v koledarskem letu – oz. od 24.10. do 31.12.2020).
  • Delavec je dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V tem času ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja.
  • Delodajalec ima možnost zahtevek predložiti v treh mesecih oz. najkasneje do 31.3.2021, vračilo je v 60-ih dneh. Zahtevek za vračilo se vloži elektronsko na spletni strani ZZZS (v obliki xls ali pdf, pri tem se lahko uporabi pripomoček za dejanski oz. fiksni obračun). Kot razlog zadržanosti na zahtevku in obračunu se označi številka “13” – bolezen -3 dni.
    Več o postopku refundacije nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela zaradi bolezni (za delodajalce)

Odlog plačil obveznosti iz bančnih posojil

Zakon omogoči nov odlog plačila obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov.
Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31. 1. 2021. Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31. 12. 2020. Vlada lahko s sklepom ukrep odloga podaljša še za obdobje 12 mesecev.
S PKP5 je do 31.junija 2021 vlada podaljšala možnost najemanja posojil, za katera je mogoče pridobiti jamstvo države.

Nekateri aktualni razpisi

Vprašanja, povezana z ukrepi  v podporo ublažitve posledic širjenja virusa SARS-CoV-2 lahko naslovite tudi na e-naslov: korona.mgrt@gov.si 

Za dodatne informacije se lahko obrnete na SPOT svetovanje Posavje:

Imate vprašanje?

Pokličite nas!

    07/ 490 22 2