Subvencija za čakanje na delo, za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, odlog plačila anuitet posojil  – INFORMACIJE SPROTNO DOPOLNJUJEMO !

Proti korona zakon oz. zakon o interventnih ukrepih  – aktualno po 31. maju

Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP, na seji 2.4.2020) in je začel veljati z 11.4.2020. Ukrepi iz zakona so veljali od 13.3.2020 do 31.5.2020, saj je bila epidemija s 15.5.2020 preklicana. Od 1. maja so začeli veljati novi trije interventni zakoni oz. spremembe na tem področju,  ki so širili  krog državne pomoči oz. širši krog upravičencev; najpomembnejša sprememba je bila ta, da so upravičenci delodajalci in samozaposleni vsi z upadom prodajnih prihodkov za 10 odstotkov. Na spodnjih povezavah najdete spremembe protikoronskega zakona ter likvidnostni zakon, ki so veljali od 1. maja.

Vendar pa je s 1.6. začel veljati nov protikoronski zakon, ki podaljšuje subvencioniranje čakanja na delo za en mesec ter uvaja subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Najnovejši proti koronski zakon najdete na povezavi: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE).

  • podaljšanje ukrepa povračila nadomestila čakanja na delo za en mesec, torej za junij 2020,
  • boni, ki jih bomo državljani lahko uporabili v slovenskih turističnih zmogljivostih, s čimer naj bi turizem vsaj deloma nadomestil pričakovani izpad tujih gostov, 
  • subvencioniranje delovnega časa.  

V predlogu ni bilo podaljšanja ukrepa za samozaposlene, torej upravičenosti do prejemanja mesečnega temeljnega prihodka, temveč le za delodajalce. Več o ukrepih tega zakona najdete v nadaljevanju, lahko pa si preberete tudi gradivo z delavnice, ki se je odvijala 11.6.2020 na tematiko delovno pravne zakonodaje glede na najnovejši protikoronski zakon

Besedilo četrtega koronazakona, ki se mu uradno reče Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), je objavljeno na spletni strani državnega zbora. Zakon naj bi podaljšal trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija. Predlog zakona vsebuje tudi določilo, da bo plačilo zaposlenega, ki mu je bila odrejena karantena, plačala država. Tudi, če novela ne bi bila sprejeta do 1. julija, bodo določbe o povračilu nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo veljale od 1. julija dalje.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.

Ukrep lahko izkoristijo delodajalci iz zasebnega sektorja (ustanovljeni pred 13. marcem 2020), ne glede na pravno obliko (torej tudi s.p.-ji za svoje zaposlene, zaposleni direktorji enoosebnih družb in tudi društva) za vse svoje  zaposlene, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi s polnim delovnim časom (lahko za določen ali za nedoločen čas). Ostali pogoji so še:

  • subjektivna ocena delodajalca, da več kot 10 % zaposlenih ne more zagotoviti več kot 90% dela,
  • delodajalec mora delavcem zagotavljati vsaj polovični delovni čas (tj. vsaj 20 ur na teden).

Za posameznega zaposlenega bo možno uveljavljati do največ 20 ur subvencij, najmanj pa 5 ur.  Nadomestila so fiksna (od 112 € za 5 ur/teden do 448 € za 16-20 ur /teden. Za oddelani del delovnega časa mora zaposleni dobiti polno plačo (v skladu s pogodbo), za neoddelani del pa dobi delavec 80% plače po pogodbi (ki je lahko tudi manjša od minimalne plače). V primeru dopustov, bolniških ipd. ima delavec pravico, do nadomestila plače v višini, ki je določena z zakonom. delodajalec delavcem, ki delajo ne sme odrediti nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Za subvencijo se bo potrebno prijaviti na republiškem zavodu za zaposlovanje (najpozneje v 15-ih dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa od 20-35 ur na teden), odločate se lahko za vsak mesec sproti. Vendar, pozor: delodajalci morajo v treh delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim (pisno) odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, poslati obvestilo po elektronski pošti (obvestilacas@ess.gov.si), s podatki o delodajalcu, številom zaposlenih na skrajšanem delovnem času in datumom odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je tudi obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije. Vlogo za pridobitev subvencije pa je treba predložiti v 15 dneh po odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom – možno jo je oddati od 12. junija (petek) naprej.  Zavod o vlogi odloči s sklepom in z delodajalcem sklene pogodbo o subvencioniranju. Subvencija se bo izplačevala mesečno, prvo nakazilo bo v 30-ih dneh po podpisu pogodbe. Delodajalec lahko delavcu enostransko odredi delo s skrajšanim delovnim časom in za to ne potrebuje soglasja delavca. 

Delodajalec v času prejemanja subvencije in še mesec dni po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tem delavcem. Ukrep dela s skrajšanim delovnim časom je združljiv tudi s čakanjem na delo po ZIUOOPE, ni pa ta ukrep združljiv v enem tednu.
Pomembno je tudi, delavec ne presega tedenske odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (npr. ni dovoljeno, da bi en teden delal 10 ur, drugi teden pa 30 ur).

Uveljavljanje nadomestila plače za čakanje zaposlenih na delo

 Upravičenci so:  

  • tisti, ki bi jim po njihovi oceni čisti prihodki od prodaje v letu 2020 upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019;
  • če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, tisti, katerih povprečni mesečni prihodki so leta 2020 upadli za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019;
  • če v letu 2019 niso poslovali, tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zmanjšali za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove  (ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače). Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače delodajalcu znaša 80% nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 € bruto I). V to nadomestilo (ki ga krije država) je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja. Delodajalca bremenijo prispevki delodajalca, katerih ne dobi povrnjenih.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. junija (saj je ukrep podaljšan do konca junija).

Vlogi bo poleg podatkov (osebno ime, EMŠO, zavarovalna podlaga ter podatki o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost) treba dodati izjavo, da delavci zaradi višje sile ne morejo opravljati dela (posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ter drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami) – za pravilnost te izjave bo delodajalec kazensko in materialno odgovarjal. Priložiti bo treba še dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK obrazec. Podrobnejše pogoje, kdo je upravičenec in kako uveljaviti oprostitve plačila prispevkov ter kaj morate poročati, si poglejte v naslednji preglednici.   

Delodajalci imajo tudi določene obveznosti, nadzor bo izvajal Zavod za zaposlovanje, kateremu bo moral delodajalec v primeru nadzora omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona. Delavci se bodo lahko na zahtevo delodajalca v času začasnega čakanja na delo vrnili do 7 dni v tekočem mesecu (ne nujno zaporednih). Glede na zadnjo spremembo koronazakona podjetju ni treba oddajati nove vloge pri vnovičnem vpoklicu zaposlenega na delo, ki traja več kot sedem dni v mesecu. Če torej zaposlenega, ki ste ga v tekočem mesecu že pozvali nazaj na delo za sedem dni, znova pokličete na delo, denimo osmi dan, vam ni treba predložiti nove vloge. Za tega zaposlenega namreč pošljete novo odredbo o napotitvi na začasno čakanje na elektronski naslov zavoda gpzrsz@ess.gov.si, ob tem pa navedete številko sklepa o povračilu izplačanih nadomestil plače (11065-xxx/2020).

Ukrepi za samozaposlene (s.p.-je, kulturnike…)

Že s prvim svežnjem ukrepov je bila uzakonjena možnost odloga plačevanja vseh obveznosti iz posojil (pozor, to NE velja za lizing) pri slovenskih bankah in hranilnicah do 12 mesecev. Ta je veljala tudi za samozaposlene, ki imajo sedež ali stalno prebivališče na območju Slovenije, pri bankah, podružnicah bank in hranilnicah, ki imajo sedež v Sloveniji.

Prvi sprejeti zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov je samozaposlenim (ki so polno zavarovani in nimajo drugih zaposlenih) omogočal avtomatičen odlog prispevkov, zapadlih od aprila do junija 2020, na 31. marec 2022. Pogoj je, da so bile zapadle obveznosti (višje od 50 EUR, tudi globe za prometne prekrške in upravne takse) na dan 28.2 2020 poravnane (rok za poravnavo teh zapadlih obveznosti je bil do 6.4.2020).

Davek na dobiček in akontacije

Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna dohodka iz dejavnosti se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove preloži na junij 2020. Nova zavarovalna osnova, na podlagi katere,  s.p.-ji plačujejo prispevke v letu 2020, se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

Pri zaprosilu za nižjo akontacijo lahko pričakujete nekatere poenostavitve glede na dozdajšnjo prakso:

  •  V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za omenjeno spremembo akontacije ne bo treba prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge.
  • vlogi bo treba priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto in podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove, Furs naj bi pripravil obrazec za izračun ocene;
  • Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži prek e-Davkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. Davčni zavezanec lahko zahteva spremembo višine predhodne akontacije tako, da vlogo vloži najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije. Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katero se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti (poenostavljeno: najpozneje 10. v mesecu). Če torej zavezanec želi plačevati znižano akontacijo za avgust (obrok dospe v plačilo 30. avgusta, plačati ga je treba do 10. septembra), mora vlogo oddati najmanj 30 dni prej (konec julija).

Na voljo so tri nove subvencije za zaposlovanje

Zavod za zaposlovanje je objavil tri nova povabila, prek katerih lahko delodajalci za zaposlitev brezposelnega pridobijo subvencijo.

Glede na prejšnja povabila je nekaj sprememb: 1. Izplačevanje subvencij poteka mesečno, za vsak polni koledarski mesec zaposlitve po izplačani plači za ta mesec oziroma po oddanem REK-obrazcu; 2. ne bo več potrebna objava prostega delovnega mesta na zavodu pred oddajo ponudbe na javno povabilo; 3. Ni treba več predložiti zahtevkov za izplačilo subvencije v obliki eRačunov.

Povabila so naslednja:

  1. Zaposli.me 2020
    Ne prezrite! Zavod za zaposlovanje je 15.5.2020 objavil spremembo pri subvenciji za zaposlovanje v sklopu programa Zaposli.me 2020: od 416 do 666 evrov mesečne subvencije (na letos do skoraj osem tisoč evrov) bo lahko pridobilo podjetje, ki bo zaposlilo brezposelne, ki so izgubili delo iz poslovnih razlogov zaradi epidemije koronavirusa. Pogoj je, da so se brezposelni na zavod prijavili v obdobju od 13. marca do 30. septembra.
  2. Trajno zaposlovanje mladih 2020
  3. Učne delavnice 2020

Ponudbo na javno povabilo lahko predložijo delodajalci, ki so pravne ali fizične osebe in so vsaj 12 mesece vpisani v poslovni register, so v zadnjih treh mesecih imeli vsaj enega zaposlenega in imajo poravnane obveznosti do države.  Glede ostalih pogojev in načina prijave si poglejte na zgoraj navedenih povezavah.

Ukrepi preko Slovenskega podjetniškega sklada

Če zaradi posledic epidemije COVID-19 ne morete poravnati kreditnih obveznosti, lahko skladno z 81.členom Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP), zaprosite moratorij oziroma odlog plačila kreditojemalca.Vlogo izpolnite in podpisano v elektronski obliki pošljete na: info@podjetniskisklad.si

P1 plus 2020 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

Malim in srednjem podjetjem (v nadaljevanju MSP) je omogočen lažji, hitrejši in cenejši dostop do bančnih kreditov in je namenjen tudi financiranju izključno obratnih sredstev (je torej tudi likvidnostni ukrep).

  • Garancija SPS za kredit od 60 % do 80 %, stroški odobritve in vodenja garancije ni,
  • Nizka obrestna mera od 0,5 % – 1,0 % + 6-mesečni EURIBOR,
  • Upravičeni stroški lahko nastajajo v obdobju od 1.1. – 31.12.2021.
  • Poleg razvojnih sredstev so na voljo tudi obratna sredstva do 100.000 € za mala oz. do 200.000 € za srednje velika podjetja: kredit je lahko namenjen tudi izključno financiranju obratnih sredstev za tekoče poslovanje, vključno s kritjem plač zaposlenih.
  • Podjetja se prijavijo na javni razpis na podlagi pozitivnega sklepa banke.

Mikroposojila za problemska območja Za blažitev posledic novega virusa na posel je primeren tudi razpis za dodeljevanje mikroposojil za podjetja, ki imajo sedež na območjih z visoko brezposelnostjo in na obmejnih problemskih območjih. Ta je že objavljen. Podjetje lahko dobi od pet do 25 tisoč EUR posojila z ročnostjo do pet let in z možnostjo koriščenja moratorija na odplačilo glavnice do šest mesecev. Posojilo po tem razpisu lahko pomeni največ 85 % virov financiranja. Pogodbena fiksna letna obrestna mera 1,1 % je enaka efektivni obrestni meri.

Vavčerji. Žal je Slovenski podjetniški sklad z dne 19.6.2020 z objavo v Uradnem listu zaprl vse vavčerje, razen vavčerja za prenos lastništva. Za tri mesece se podaljšujejo roki za oddajanje zahtevkov za izplačilo subvencije.

Prek SID banke do likvidnostnih sredstev – KORONA FINANCIRANJE za mala in srednje velika podjetja 

Preverite nove in razmeram prilagojene programe za financiranje malih in srednje velikih podjetij v času epidemije COVID-19.

Koristne informacije

Vzpostavljena je tudi ENOTNA INFORMACIJSKA TOČKA UKREPOV v podporo gospodarstvu za blažitev posledic vpliva COVID-19 – Na spletni strani https://koronavirus.spiritslovenia.si/ lahko podjetja na enem mestu najdejo vse aktualne in redno osvežene informacije, vezane na različne segmente delovanja podjetij v izrednih razmerah.

Ukrepe bomo sprotno dopolnjevali tudi na naši spletni strani.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na SPOT svetovanje Posavje:

Imate vprašanje?

Pokličite nas!

  • 07/ 490 22 20