Poslanci so potrdili šesti protikoronski paket (PKP 6- povezava na čistopis, poslan v državni svet  je tukaj), v katerem je glavna novost subvencioniranje dela fiksnih stroškov. Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. 

Nekaj poudarkov: 

Subvencioniranje fiksnih stroškov

Do pomoči so upravičene pravne ali fizične osebe, ki so bile za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirane najpozneje 1. septembra 2020 in imajo vsaj enega redno zaposlenega na dan uveljavitve zakona, samozaposleni, ki bodo na dan uveljavitve zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter družbeniki ali delničarji gospodarske družbe oziroma ustanovitelji zadruge ali zavoda, ki so poslovodne osebe (enoosebni d. o. o.) in bodo na dan uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 

Omenjenim bodo morali prihodki od prodaje v zadnjem letošnjem četrtletju upasti za vsaj 30 %.

Država bo tistim, ki so jim prihodki upadli:

  • za 30- 70 %  povrnila 1,8 %  letnih prihodkov za celotno zadnje četrtletje,
  • za več kot 70 % povrnila 3,6 % letnih prihodkov za celotno zadnje četrtletje.

Pri tem je treba upoštevati še omejitev višine subvencije na:

  • največ 1.000 € na zaposlenega na mesec (torej največ 3.000 € na zaposlenega za celotno četrtletje),
  • največ 70 %  čiste izgube upravičenca, ki je srednje ali veliko podjetje oz.
  • največ 90 %  čiste izgube upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje in
  • največ 800 tisoč €  skupaj z drugimi prejetimi pomočmi za upravičence, ki so bili registrirani od 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020.

Upravičenost do pomoči se bo ugotavljala za nazaj. Vloge za dodelitev pomoči bo treba pri Fursu oddati najpozneje do 31. decembra 2020.

Izplačila bodo v enkratnem znesku za obdobje, ki ga bo uveljavljal upravičenec, najpozneje 20. januarja 2021.

Podaljšano čakanje na delo in delo na kratko; višja povračila nadomestil plač

Delodajalci bodo še vedno lahko imeli delavce na čakanju na račun države (do 31.1.2021). Se pa po novem (že s plačo za november) državno povračilo nadomestila plače zvišuje na povprečno mesečno plačo (zadnja znana povprečna bruto plača za september znaša 1.799,07 €,  do zdaj je bilo omejeno z najvišjim denarnim nadomestilom za brezposelnost, 892,50 evra). Vendar lahko višje nadomestilo prejmejo tisti delodajalci, ki še niso dosegli praga 800 tisoč evrov državne pomoči po interventnih zakonih in ga ne bodo do konca upravičenosti po tem zakonu (PKP 6). 

Vloge za vračilo nadomestil plače se lahko vlagajo do najpozneje 15. januarja 2021, delodajalec pa še vedno ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca, ki je v odpovednem roku.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa iz zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZIUOOPE) se podaljša do 30. junija 2021.

Višja sila tudi za s.p.-je

V zakon so še vedno vključeni predpisi o subvencioniranju plač za delavce, ki jim je bila odrejena karantena na domu zaradi stika z okuženo osebo, pa tudi zaradi višje sile. Po novem so poleg višje sile zaradi varstva otroka na domu dodani tudi višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza – ki do zdaj ni bila vključena in je bilo zaradi tega nadomestilo plače nižje, zgolj 50-odstotno namesto 80-odstotno. 

Prav tako so v primerih karantene ali višje sile spet vključeni samozaposleni, družbeniki, delničarji gospodarske družbe oziroma ustanovitelji zadruge ali zavoda, (ki so poslovodne osebe), kmeti.

Država jim bo tako delno povrnila izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, in sicer: 

  • 250 evrov za 10 dni;
  • 500 evrov za 20 dni;
  • 750 evrov za en mesec. 

Ukrep velja do 31. decembra, vlada pa ga lahko podaljša še za šest mesecev. Upravičenci bodo vložili vlogo prek e-davkov v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni oziroma potrdilu ali dokazilu višje sile zaradi zaprtih vrtcev ali šole, vendar najpozneje do 31. decembra 2020.

Trenutno je v veljavi peti protikoronski paket pomoči PKP5  (od 24. oktobra).  

Med drugim PKP5 (Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19, ZZUOOP) prinaša:

Delno povračilo nadomestila plač za čakanje na delo (do konca leta za vse panoge)

  • Do povračila bodo upravičeni delodajalci, ki so jim po njihovi oceni glede na leto 2019 prihodki od prodaje upadli za 20 % oz. glede na na povprečne mesečne lanske (če niso poslovali vse leto) oz. povprečne mesečne do 12. marca, če poslujejo od letos. Med drugim so neupravičeni delodajalci: ki opravljajo dejavnost K in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13.3.2020 ter neposredni in posredni proračunski uporabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%.
  • Delavec na čakanju dobi nadomestilo v višini 80% povprečne mesečne plače (1. bruto) za polni delovni čas (ne sme biti manj od minimalne plače).
  • Država bo delodajalcem povrnila 80% izplačanega nadomestila (oz. max. 892,5 €). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oz. tedensko obveznost, za praznične in drug dela prosti dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
  • Postopek uveljavljanja povračila: oddaja vloge na ZRSZ  v 8-ih dneh od napotitve na čakanje (vzorec odredbe o čakanju na delo), ZRSZ odloči v 15-ih dneh s sklepom, oddaja zahtevka.  
  • V obdobju prejemanja delnega povračila delodajalec ne sme pričeti postopka odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

  • Upravičeni so delodajalci, pravne in fizične osebe (vpisane v Poslovni register pred 13.3.2020), ki imajo z delavci sklenjene pogodbe za polni delovni čas ter po svoji oceni min. 10 % zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati 90% dela. 
  • Za posameznega zaposlenega bo možno uveljavljati do največ 20 ur subvencij, najmanj pa 5 ur. Nadomestila so fiksna, od 112 € za 5 ur/teden do 448 € za 16-20 ur /teden. Za oddelani del delovnega časa mora zaposleni dobiti polno plačo (v skladu s pogodbo), za neoddelani del pa dobi delavec 80% plače po pogodbi (ki je lahko tudi manjša od minimalne plače). V primeru dopustov, bolniških ipd. ima delavec pravico, do nadomestila plače v višini, ki je določena z zakonom. Delodajalec delavcem, ki delajo ne sme odrediti nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
  • Subvencijo je potrebno prijaviti na portalu Zavoda za zaposlovanje in sicer:
    • v 3-ih dneh od odreditve: obvestilo na ZRSZ,
    • v 8-ih dneh od odreditve: na zavod posredovanje pisnih odredb,
    • v 15. dneh od odreditve: oddaja vloge za subvencijo v elektronski obliki.
  • Vlogo za subvencijo lahko oddate najpozneje do 10.12.2020 – če ukrep ne bo podaljšan. Če zaposlenega pozovete k opravljanju dela s polnim delovnim časom, morate zavod o tem predhodno obvestiti.

Temeljni dohodek za samozaposlene – za oktober, november in december

  • Za samozaposlene in družbenike, ki so poslovodne osebe ter kmete se spet uvajajo začasni ukrepi v obliki temeljnega dohodka in delno povrnjenega izgubljenega dohodka:  skupaj s prispevki, ki jih pokrije država – 1.100 €. Če država plačuje prispevke (denimo samozaposlenim v kulturi ipd.) dobi v tem primeru 700 €. Temeljni dohodek je oproščen vseh davkov in prispevkov (tudi dohodnine). Mesečni temeljni dohodek se zniža za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka (karantena ali višja sila). Tisti, ki niso vključeni za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, so upravičeni do sorazmernega dela pomoči. 
  • Pogoj je opravljanje dejavnosti najmanj od 1.9.2020, katero ne morejo opravljati ali jo opravljajo v manjšem obsegu. Ocena upada prihodka (glede na lanske oz. mesečne, če lani ni posloval) mora biti več kot 20%. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31.8.2020. Med prihodke se vštevajo čisti prihodki od prodaje ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
  • Postopek: oddaja vloge (na dan vloge morate imeti poravnane vse davčne obveznosti) preko e-davkov (izjava) izjava za november do konca novembra (nakazilo 10.12.2020) in za december do konca leta (nakazilo 10.1.2021). Če upravičenec poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljih dohodkov za posamezne mesece.

Nadomestilo za čas karantene in višje sile za samozaposlene

  • Samozaposleni, družbeniki – ki so poslovodne osebe ter kmetje so upravičeni do nadomestila za čas odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi varstva otroka do vključno petega razreda.
  • Nadomestilo znaša 250 € za vsako odrejeno karanteno ali za čas višje sile, vendar ne več kot 250 € za 10 dni, 500 € za 20 dni ali 750 € v enem mesecu.
  • Upravičenec preko e-davkov predloži vlogo, katere priloga je odločba o karanteni (v 30-ih dneh od vročitve odločbe o karanteni, najkasneje do 31.12.2020). Nadomestilo bo nakazano do 10. v mesecu za prejšnji mesec. Če vloži vlogo še za povrnitev delno izgubljenega dohodka (zaradi svoje karantene, karantene otroka ali druge objektivne okoliščine), se mu temeljni dohodek zmanjša za znesek izplačanega izgubljenega dohodka. 

Nadomestilo plač delavcem zaradi karantene ali višje sile (za delodajalce) 

  • Višina nadomestila plače v primeru višje sile znaša 80 % povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas, v primeru karantene pa je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni (100 %, 80 %, 50 % ali 0 %).
  • Oddaja vloge na ZRSZ –v 8-ih dneh od pričetka odsotnosti delavca. 

Uveljavitev kratkotrajne bolniške odsotnosti, plača jo ZZZS

  • Uvaja se možnost bolniške odsotnosti do 3-h delovnih dni (v enem kosu) brez potrdila osebnega zdravnika (največkrat enkrat v koledarskem letu – oz. od 24.10 – 31.12.2020).
  • Delavec je dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V tem času ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja.
  • Delodajalec ima možnost zahtevek predložiti v treh mesecih oz. najkasneje do 31.3.2021, vračilo je v 60-ih dneh. Zahtevek za vračilo se vloži elektronsko na spletni strani ZZZS (v obliki xls ali pdf, pri tem  se lahko uporabi pripomoček za dejanski oz. fiksni obračun). Kot razlog zadržanosti na zahtevku in obračunu se označi številka “13” – bolezen -3 dni.  Več o postopku refundacije nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela zaradi bolezni (za delodajalce).

Odlog plačila posojila in državna jamstva za likvidnostna posojila

Do konca novembra je mogoče banko zaprositi za odlog plačila posojila za največ 12. mesecev. S PKP5 je do 31.junija 2021 vlada podaljšala možnost najemanja posojil, za katera je mogoče pridobiti jamstvo države.

Novi ukrepi za gospodarstvo, ki začnejo veljati s ponedeljkom, 16.11.

Z odlokom so prepovedane vse dejavnosti, pri katerih gre za odnos – podjetje – potrošnik (B2C) in niso navedene med izjemami. Z Odlokom se torej ne ureja razmerij med podjetji (B2B), sproščanje področnih dejavnosti urejajo pristojna ministrstva.  Odlok dovoljuje nekatere izjeme, med drugim: 

  • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje,
  • lekarne,
  • prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
  • tržnice (ne velja za premočne tržnice),
  • kmetijske prodajalne (lahko prodajajo tudi npr. gradbeni material),
  • bencinske servise,
  • banke in zavarovalniške storitve,
  • pošto,
  • dostavne službe (tudi npr. avtovleka),
  • servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles,
  • dimnikarske storitve,
  • gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
  • trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
  • osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih (med  6. in 21. uro),
  • druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Iz prepovedi je izvzeto tudi ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo ter brez časovne omejitve dovoljeno opravljanje dejavnosti priprave jedi in pijač v primeru dostave in v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance. Pozor – prepovedano je konzumiranje hrane in pijače na javnih površinah. 

Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, se omeji na 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov, ali na eno stranko na 10 kvadratnih metrov, če gre za odprto tržnico.

Prav tako mora biti omogočeno redno prezračevanje ali ustrezna ventilacija prostorov in zagotovljeno razkuževanje rok za stranko pred vstopom in ob izstopu iz prostorov. Odgovornost delodajalcev pa je, da zaposlenim zagotovijo zaščitno opremo in zagotovijo spoštovanje navodil.

Nekateri aktualni razpisi

Vprašanja, povezana z ukrepi  v podporo ublažitve posledic širjenja virusa SARS-CoV-2 lahko naslovite tudi na e-naslov: korona.mgrt@gov.si 

Za dodatne informacije se lahko obrnete na SPOT svetovanje Posavje:

Viri:

  • www.finance.si
  • www.ozs.si

Imate vprašanje?

Pokličite nas!

  • 07/ 490 22 20