OSMI PAKET UKREPOV ZA OMILITEV POSLEDIC EPIDEMIJE #PKP8 – kaj prinaša in kaj podaljšuje? 

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 je začel veljati 5. februarja 2021

Subvencioniranje pri minimalni plači – ukrep velja od 1. januarja do 30. junija 2021

Delodajalec je za vsakega delavca, čigar plača za polni delovni čas brez dodatkov (določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami), dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, ne presega zneska minimalne plače, 1.024,24 evra bruto, upravičen do povračila dela minimalne plače. Gre za mesečno subvencijo v višini 50 evrov.
Če gre za zaposlenega, ki dela za manj kot polni delovni čas, delodajalec lahko prejme subvencijo, sorazmerno delovnemu času.

Izjavo za omenjeno subvencijo bodo delodajalci oddajali preko eDavkov, ki jo bo potrebno predložiti najpozneje do konca meseca za subvencijo za minuli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS bo subvencije izplačeval do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.

V času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaposlenim, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije. Hkrati ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo PKP 8.

Podaljšanje subvencije za čakanje na delo – do 30. aprila 2021

Ukrep subvencija za čakanje na delo se podaljšuje, in sicer do konca aprila z možnostjo podaljšanja dvakrat za en mesec. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki bi jim po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020.

Primerjava prihodkov v letu 2021 se bo opravila tako s prihodki v letu 2019 kot tudi s prihodki v letu 2020. Podjetje bo upravičeno do pomoči, če bodo prihodki v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 kot tudi v primerjavi z letom 2020 upadli za več kot 20 odstotkov. Pogoj upada prihodkov bo izpolnjen tudi, če bodo prihodki v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 upadli za več kot 20 odstotkov, v primerjavi z letom 2020 pa za manj kot 20 odstotkov (ali obratno).

V primeru, da poslovanje ni potekalo v celotnem letu 2019 ali 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo po lastni oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije zmanjšali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 ali 2020.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače za oktober 2020 (1.821,44 evra). V teh 80 odstotkov nadomestila plače so vključeni nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Višina povračila lahko znaša 100 odstotkov (bruto I), če skupni znesek državnih pomoči ni presegel 1,8 milijona evrov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270 tisoč evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225 tisoč evrov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov.

Delodajalcu, kateremu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, za ta čas nadomestilo vključuje plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Krizni dodatek je potrebno izplačati ne glede na izplačane božičnice oz. nagrade za poslovno uspešnost

Zakon odpravlja neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru ob plači prejeli tudi dodatek za poslovno uspešnost ali le del tega plačila in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka v višini 200 evrov.

Dodatek se mora izplačati ob januarski plači, torej februarja, glede na dejansko opravljene delovne dneve, vsem tistim, katerih novembrska plača ni presegla dvakratnika minimalne plače. Pri izplačani novembrski plači se ne upošteva izplačana nagrada ali druga oblika dodatka (božičnica), za vse tiste, ki seveda kriznega dodatka še niso prejeli.

Za povračilo izplačanega dodatka delodajalec prek portala e-davki FURSu predloži izjavo najpozneje do konca marca 2021. Izplačilo kriznega dodatka delodajalcu bo najpozneje do 20. aprila 2021.

Določene so tudi globe, če delodajalec ne izplača kriznega dodatka.

Možnost tridnevne bolniške odsotnosti podaljšana do konca leta 2021

Možnost bolniške odsotnosti z dela do treh delovnih dni brez obiska osebnega zdravnika lahko zaposleni uveljavljajo tudi letos, in sicer največ enkrat v koledarskem letu.

Obročno vračilo pomoči

Če bo prejemnik že prejeto pomoč moral vračati pomoč, v primeru, da prihodki v letu 2020 glede na leto 2019 niso dovolj upadli (pogoj za upravičenost do pomoči je namreč zadosten upad prihodkov), bo lahko to vračal v šestih mesečnih obrokih v obdobju pol leta in to brez obresti.

Obročno plačilo ni avtomatično, na podlagi ocene izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije ga bo moral odobriti FURS oziroma zavod za zaposlovanje, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev (npr.: mesečni temeljni dohodek in vračilo nadomestil za čakanje na delo).

Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

ODLOK O ZAČASNI PREPOVEDI PONUJANJA IN PRODAJANJA BLAGA IN STORITEV

Nov Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v RS, ki velja od 6. do vključno 12. februarja 2021, na območju celotne Slovenije ohranja enake izjeme kot do sedaj, dodatno pa se v vseh statističnih regijah dovoljuje obratovanje novih izjem ob testiranju zaposlenih (v določenih panogah tudi testiranje potrošnikov) na prisotnost koronavirusa.

Izjeme od prepovedi, ki niso pogojene z izvedbo testa, veljajo za:

  1. lekarne,
  2. bencinske servise,
  3. finančne storitve,
  4. geodetske storitve,
  5. pošto,
  6. dostavne službe,
  7. dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
  8. gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
  9. individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve,
  10. osebni prevzem blaga ali hrane, razen alkohola in alkoholnih pijač, na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 6. in 21. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
  11. trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
  12. storitve frizerskih salonov ter medicinske pedikure in medicinske manikure,
  13. čistilne servise in čistilnice,
  14. premične stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov kmetovalcev,
  15. servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles),
  16. druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Izjeme od prepovedi, ki zahtevajo izvedbo testa, pa veljajo za:

  1. prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
  2. prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
  3. kmetijske prodajalne,
  4. specializirane prodajalne z otroškim programom,
  5. prodajalne s površino do 400 m2, ne glede na vrsto blaga,
  6. tržnice,
  7. druge servisne delavnice s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže,
  8. storitve nepremičninskega posredovanja,
  9. storitve higienske nege, ki niso storitve frizerskih salonov, medicinske pedikure in medicinske manikure (kot na primer kozmetične dejavnosti, pedikura, dejavnosti salonov za nego telesa),
  10. individualne storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
  11. storitve salonov za nego živali.

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev v okviru izjem, ki zahtevajo izvedbo testa, je dovoljeno le zaposlenim, ki imajo negativni izvid testa, opravljenega v RS. Zaposleni morajo enkrat tedensko opraviti testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) s hitrim testom ali po PCR metodi.

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev iz 8. do 11. točke izjem, ki zahtevajo izvedbo testiranja, pa je dovoljeno le pod pogojem, da potrošniki predhodno opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) s hitrim testom ali po PCR metodi. Potrošniki morajo osebi, ki izvaja tovrstno ponudbo ter prodajo blaga in storitev, predložiti negativni izvid testa, ki ni starejši od 24 ur.

Za izjeme, določene pod točkami 1, 2, 3, 4 in 6, ki zahtevajo izvedbo testa, začne pogoj tedenskega testiranja zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) s hitrim testom ali po PCR metodi, veljati 12. februarja 2021.

Izjeme, določene v 5. in 7. do 11. točki, ki zahtevajo izvedbo testa, začnejo veljati od 9. februarja 2021 dalje, ob pogoju negativnega izvida testa zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT ali PCR metodi, oziroma so dejavnosti lahko odprte že od 6. februarja 2021, v kolikor zaposleni že izpolnjujejo pogoj zagotovitve negativnega izvida testa.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

KAJ PODJETJEM PRINAŠA ZADNJI PAKET INTERVENTNIH UKREPOV PKP7

Potrjen je zadnji paket interventnih ukrepov oziroma PKP 7. Nekaj poudarkov:

Fiksni stroški

PKP 7 prinaša nekaj sprememb pri subvencioniranju nekritih fiksnih stroškov in sicer se spreminja maksimalna višina subvencioniranih fiksnih stroškov, in sicer je po novem tako, da subvencioniranje ni višje kot:

  • 1.000 € mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 – 70 %,
  • 2.000 € mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 %,
  • 70 % neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje ali veliko podjetje,
  • 90 % neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju.

Pri ugotavljanju poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa na dan oddaje vloge in sicer upravičenec navede velikost v izjavi, v kateri tudi navede povprečno število zaposlenih od 1.12.2019 do 30. 11.2020 za namen izračuna višine pomoči iz prvih dveh alinej. (Po PKP 6 se je upoštevalo število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge !)

Pri izplačilu fiksnih stroškov se upošteva manjši znesek. Npr. : če ste glede na število zaposlenih upravičeni do 10 tisoč € pomoči, glede na izgubo pa do 9 tisoč € pomoči, se bo upošteval drugi, manjši znesek.

Vlada je sicer ta ukrep s sklepom podaljšala do 31. marca 2021. Obrazec za povračilo nekritih fiksnih stroškov za obdobje od januarja do marca 2021 bo na voljo predvidoma 20. januarja.

Krizni dodatek

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 €. Ta je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Če delavec ne dela ves december, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Če gre za zaposlenega s krajšim delovnim časom, ima ta pravico do dodatka, sorazmernega delovnemu času, za katerega ima pogodbo o zaposlitvi.
Za povračilo izplačanega kriznega dodatka delodajalec prek FURS-a predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal zgoraj omenjeni krizni dodatek. Izjavo bo treba predložiti do konca februarja, FURS bo povračilo nakazal do 20. marca.

Možnost odloga poslovnih najemnin ali odpovedi pogodbe

PKP 7  določa, da lahko najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki zaradi epidemije COVID-19 s  poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjeni namen:

  • najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni;
  • zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
  • zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Ukrepi veljajo do 30. junija 2021, vlada jih lahko s sklepom podaljša za šest mesecev.

Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe lahko najemnik zahteva za obdobje, ko mu je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjeni namen, in sicer tudi za obdobje pred uveljavitvijo PKP 7.
Najemnik mora plačati odložene najemnine najpozneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa, pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje za odložene najemnine. Najemnik mora najemodajalcu oddati zahtevo za odlog plačila ali pa podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe v pisni obliki, in sicer pred njegovo zapadlostjo. Če se odlog plačil nanaša na obdobje pred sprejetjem PKP 7, mora najemnik v tem primeru pisno zahtevo poslati najemodajalcu v 15 dneh po uveljavitvi PKP 7. Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s PKP 7.

Prisilno upokojevanje

Glede na PKP 7 lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (torej 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti).

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je podaljšan do 30. junija 2021. Vlogo za dodelitev subvencije bo mogoče vložiti najpozneje do 10. junija 2021. Na zavodu za zaposlovanje bodo odprli možnost oddaje vloge po začetku veljavnosti PKP7.

Obročno vračanje pomoči za odrejeno čakanje na delo

Podjetja, ki so uveljavljala povračilo nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo in so naknadno ugotovila, da ne izpolnjujejo pogoja upada prihodkov, o tem obvestijo FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oz. do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020 in vrnejo znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
FURS in zavod za zaposlovanje lahko dovolita obročno plačilo vračila prejete pomoči v največ 6-ih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za odloženi znesek vključno z zamudnimi obrestmi se ne zaračunajo obresti.
PKP 7 prinaša tudi spremembe pri oddajanju vloge za subvencioniranje čakanja na delo. Priložiti bo treba izjavo, kjer bo delodajalec med drugim podpisal, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti ter da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače.

Odlog plačila posojil do devet mesecev

Po PKP 7 lahko banka posojilojemalcu (podjetje ali fizična oseba), ki mu posamezne obveznosti iz posojilne pogodbe niso zapadle do 19. oktobra 2020, ko je bila vnovič uradno razglašena epidemija, odobri do devetmesečni moratorij. Vlogo za odlog bo lahko prosilec oddal do 26. februarja 2021, odlog pa začne veljati najpozneje 31. marca 2021. Banke bodo lahko dodaten odlog omogočile tudi tistim posojilojemalcem, ki so jim po interventni zakonodaji odlog že odobrile, vendar le, če seštevek starega in novega odloga ne bo daljši od devet mesecev. Možnost odloga se ne nanaša na tista posojila, katerih ročnost je več kot štiri leta in so odobrena po poroštvenem zakonu.

Subvencija za izvedbo hitrih testov

Podjetja in podjetniki so upravičeni do subvencije za izvedbo hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 in sicer 40 € na zaposlenega (ocena vrednosti petih hitrih testov). Kot zaposleni šteje tudi samozaposleni, družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba. Do pomoči za izvedbo hitrih testov so upravičeni tudi tisti, ki imajo do 5 tisoč € neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira finančna uprava. Subvencijo v enkratnem znesku izplača FURS, upravičenec bo moral oddati izjavo prek informacijskega sistema FURS. Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa.

Novi odlog postopkov zaradi insolventnosti

Zakon predvideva nov odstop od pravil zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZZPPIPP) na področju obveznosti poslovodstva za začetek postopka zaradi insolventnosti ob nastopu položaja dolgoročne plačilne nesposobnosti. Predlog predvideva tudi daljši rok za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije.

Davčna izvršba samo za nujne primere

FURS bo lahko davčno izvršbo začel le v nujnih zadevah. To je takrat, ko bo utemeljeno pričakoval, da dolžnik davkov in drugih podobnih dajatev ne bo plačal niti po 30. juniju 2021. Do takrat naj bi namreč ukrep odloga izvršbe veljal, vlada pa ga bo lahko podaljšala še za pol leta.
In kaj so nujne zadeve? Na primer, če FURS ugotovi, da dolžnik prenaša svojo dejavnost na drugo podjetje, kar pomeni, da ga po koncu ukrepa ne bo več mogoče izterjati. Pa tudi, če je dolg pred zastaranjem.

Kateri ukrepi so podaljšani v 2021

Kot rečeno je vlada poleg novosti, sprejetih s PKP 7, nekatere ukrepe iz že prej sprejetih interventih ukrepov s sklepi podaljšala do 31. marca 2021. V nadaljevanju naštevamo, kateri ukrepi se podaljšujejo do tega datuma (povezava na sklep):

  • Mesečni temeljni dohodek

Vlada je do 31. marca 2021 podaljšala ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, družbenike poslovodje in kmete. Še vedno velja, da so do tega upravičeni tisti, ki so jim prihodki upadli za 20% ali več v letu 2020 glede na leto 2019. Višina mesečnega temeljnega odhodka je 1.100 evrov, razen za samozaposlene v kulturi, za katere znaša 700 evrov, ter kmete, ki znaša 940 evrov na mesec. Izvajalec ukrepa je finančna uprava. Za uveljavljanje tega ukrepa je potrebno imeti vse zapadle davčne in nedavčne obveznosti na dan vložitve izjave.
Roki za vložitev izjave:
– do 31.1.2021 – bo denar nakazan 10.2021.
– od 1. – 28.2.2021 (za januar in februar skupaj ali samo za februar): bo denar nakazan do 10.3.2021
– od 1. – 31.3.2021 (za marec ali za marec in februar ali za vse tri mesece skupaj): bo denar nakazan 10.4.2021

  • Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje sile

Podaljša se ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ki ga lahko prejmejo samozaposleni, družbeniki poslovodje in kmetje. Višina pomoči znaša 250 € za 10 dni. Podrobnosti izvajanja bodo prav tako znane januarja.

  • Nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali višje sile in povračila

Podaljša se ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej in povračila izplačanih nadomestil plač delavcem. Tudi ta sklep začne veljati 1. januarja 2021, na zavodu za zaposlovanje pravijo, da izvajanje poteka tako kot do zdaj, delodajalci lahko vlogo oddajo elektronsko prek portala zavoda.

  • Odlog ali obročno odplačilo davčnih obveznosti

Prav tako do 31. marca 2021 je vlada s sklepom podaljšala ukrep, ki davčnim zavezancem omogočajo lažje uveljavljanje odloga oziroma obročnega odplačila davkov, tudi akontacij in davčnega odtegljaja ter prispevkov, če je razlog za nesposobnost plačila v izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Vloge se obravnavajo v skladu s pogoji PKP 6. Tako lahko po novem vlogo oddate vse do 31. marca 2021.

SPREJET JE BIL ODLOK, KI DOPOLNJUJE OBSTOJEČI ODLOK O ZAČASNI PREPOVEDI PONUJANJA IN PRODAJANJA BLAGA TER STORITEV

Sprejeti odlok dodatno sprošča opravljanje naslednjih dejavnosti:

  • tržnice s hrano,
  • trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
  • storitve frizerskih salonov.

Omenjeni odlok velja od 28.12.2020 do vključno 4.1.2021.

V VELJAVI NOV ODLOK O ZAČASNI PREPOVEDI PONUJANJA IN PRODAJANJA BLAGA TER STORITEV POTROŠNIKOM, ki začne veljati 24. decembra 2020 in velja do vključno 4. januarja 2021!

Nov ODLOK glede ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom na območju celotne Slovenije zmanjšuje število izjem na naslednje dejavnosti:

  • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve v teh prodajalnah,
  • lekarne,
  • prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
  • kmetijske prodajalne,
  • bencinske servise,
  • finančne storitve,
  • pošto,
  • dostavne službe,
  • dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
  • individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve,
  • osebni prevzem blaga ali hrane, razen alkohola in alkoholnih pijač, na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 6. in 21. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
  • druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se bo lahko izvajala dejavnost, bo omejena na 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov.
Pri opravljanju dejavnosti je potrebno zagotoviti minimalni možni stik s potrošniki v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, redno prezračevat ali ventilirati prostor, obvezno je tudi razkuževanje rok za stranko pred vstopom in ob izstopu iz prostorov.

POTRJEN ŠESTI PROTIKORONSKI PAKET #PKP6 – Zakon (ZIUOPDVE) je v veljavi od 28.11.2020

V nadaljevanju nekaj poudarkov, glavna novost je subvencioniranje nepokritega dela fiksnih stroškov:

Subvencioniranje fiksnih stroškov – vprašanja in odgovori FURS-a

Do pomoči so upravičene pravne ali fizične osebe, ki so bile za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirane najpozneje 1. septembra 2020 in imajo vsaj enega redno zaposlenega na dan uveljavitve zakona, samozaposleni, ki so bili na dan uveljavitve zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter družbeniki ali delničarji gospodarske družbe oziroma ustanovitelji zadruge ali zavoda, ki so poslovodne osebe (enoosebni d. o. o.) in so na dan uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Omenjenim bodo morali prihodki od prodaje v zadnjem letošnjem četrtletju upasti za vsaj 30 %.

Za upravičence, ki jim bodo prihodki upadli:

  • za 30 – 70 % v letošnjem zadnjem četrtletju glede na isto lansko obdobje, bo pomoč znašala v višini 1,8 % letnih prihodkov od prodaje za l.2019,
  • za več kot 70 % v letošnjem zadnjem četrtletju glede na isto lansko obdobje, bo pomoč znašala v višini 3,6 % letnih prihodkov od prodaje za l.2019.

Če je upravičenec pričel opravljati dejavnost po 1. oktobru 2019, se izvede preračun prihodkov (od prodaje) od registracije podjetja do vključno 1. septembra 2020, preračunano na enako obračunsko obdobje.

Pri tem je treba upoštevati še omejitev višine subvencije na:

  • največ 1.000 € na zaposlenega na mesec (torej največ 3.000 € na zaposlenega za celotno četrtletje),
  • največ 70 % čiste izgube upravičenca (od 1.10. do 31.12.2020), ki je srednje ali veliko podjetje oz.
  • največ 90 % čiste izgube upravičenca (od 1.10. do 31.12.2020), ki je mikro ali malo podjetje in
  • največ 800 tisoč € skupaj z drugimi prejetimi pomočmi za upravičence, ki so bili registrirani od 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020, za upravičence registrirane pred 1.10.2019 znesek skupne pomoči ne sme presegati 3 mio EUR.

Upravičenost do pomoči se bo ugotavljala za nazaj.
Za subvencioniranje fiksnih stroškov boste zaprosili z oddajo izjave na e-davkih (na voljo od 14. decembra), katero bo potrebno oddati najpozneje do 31. decembra. Z izjavo se predloži ocena izpada prihodkov od prodaje in ocena izgube v upravičenem obdobju.
Izplačila bodo v enkratnem znesku, najpozneje 20. januarja 2021.

Začasno čakanje na delo

  • Do povračila za čakanje na delo so upravičeni delodajalci, ki so jim po njihovi oceni glede na leto 2019 prihodki od prodaje upadli za 20 % oz. glede na povprečne mesečne lanske (če niso poslovali vse leto) oz. povprečne mesečne prihodke do 12. marca, če poslujejo od letos.
    Med drugim so neupravičeni delodajalci, ki opravljajo dejavnost skupine K (finance in zavarovalništvo) in imajo več kot 10 zaposlenih na dan 13.3.2020 ter neposredni in posredni proračunski uporabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%.
  • Delavec na čakanju dobi nadomestilo v višini 80% povprečne mesečne plače (1. bruto) za polni delovni čas (ne sme biti manj od minimalne plače). Po novem (že s plačo za november) se državno povračilo nadomestila plače zvišuje na povprečno mesečno plačo (zadnja znana povprečna bruto plača za september znaša 1.799,07 €, do zdaj je bilo omejeno z najvišjim denarnim nadomestilom za brezposelnost, 892,50 €). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oz. tedensko obveznost, za praznične in drug dela prosti dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
    Delodajalci imajo možnost uveljavljati 100% povračilo izplačanih nadomestil plače za november do izteka upravičenosti, če skupni znesek prejetih državnih pomoči po interventnih zakonih ne presega 800.000 € za posamezno podjetje.
    Izjava glede višini prejetih sredstev in možnost izbire med 80 % in 100% povračila nadomestila plače je zajeta v novi vlogi (od 2.12.2020 naprej). Skrajni rok za oddajo vlog je 15.1.2021.
  • Postopek uveljavljanja povračila: oddaja vloge na ZRSZ v 8-ih dneh od napotitve na čakanje (Odredba o čakanju na delo oktober 2020), ZRSZ odloči v 15-ih dneh s sklepom, oddaja zahtevka.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa – ukrep podaljšan do 30.06.2021

  • Upravičeni so delodajalci, pravne in fizične osebe (vpisane v Poslovni register pred 13.3.2020), ki imajo z delavci sklenjene pogodbe za polni delovni čas ter po svoji oceni min. 10 % zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati 90% dela.
  • Za posameznega zaposlenega bo možno uveljavljati do največ 20 ur subvencij, najmanj pa 5 ur. Nadomestila so fiksna, od 112 € za 5 ur/teden do 448 € za 16-20 ur /teden. Za oddelani del delovnega časa mora zaposleni dobiti polno plačo (v skladu s pogodbo), za neoddelani del pa dobi delavec 80% plače po pogodbi (ki je lahko tudi manjša od minimalne plače). V primeru dopustov, bolniških ipd. ima delavec pravico, do nadomestila plače v višini, ki je določena z zakonom.
    Delodajalec delavcem, ki delajo ne sme odrediti nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
    Subvencijo je potrebno prijaviti na portalu Zavoda za zaposlovanje in sicer:

    • v 3-ih dneh od odreditve: obvestilo na zavod za zaposlovanje,
    • v 8-ih dneh od odreditve: na zavod posredovanje pisnih odredb,
    • v 15. dneh od odreditve: oddaja vloge za subvencijo v elektronski obliki.
  • Če zaposlenega pozovete k opravljanju dela s polnim delovnim časom, morate zavod o tem predhodno obvestiti.

Temeljni dohodek za samozaposlene – ukrep podaljšan do 31.03.2021

  • Za samozaposlene in družbenike, ki so poslovodne osebe ter kmete se ponovno uvajajo začasni ukrepi v obliki temeljnega dohodka in delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Nadomestilo skupaj s prispevki znaša 1.100 €. Za upravičence, ki jim prispevke plačuje država (samozaposlenim v kulturi, ipd.) znaša nadomestilo 700 €. Temeljni dohodek je oproščen vseh davkov in prispevkov, tudi dohodnine.
    Mesečni temeljni dohodek se zniža za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka (karantena ali višja sila). Tisti, ki niso vključeni za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, so upravičeni do sorazmernega dela pomoči.
    Do nadomestila za delno povrnjeni izgubljeni dohodek so upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki so se v obdobju do uveljavitve zakona samozaposlili v okviru opravljanja svoje dejavnosti, predhodno so pa poslovali kot t.i. popoldanski s.p.ji – več informacij glede obravnave popoldanskih s.p.jev v zvezi z dokazovanjem upada prihodkov na povezavi: https://www.fu.gov.si/drugo/novice_ter_pogosta_vprasanja_in_odgovori_v_zvezi_z_ukrepi_pkp5_na_davcnem_podrocju/#newsList – objava 23.12.2020.
  • Pogoj je opravljanje dejavnosti najmanj od 1.9.2020, katero ne morejo opravljati ali jo opravljajo v manjšem obsegu. Ocena upada prihodka (glede na lanske oz. mesečne, če lani ni posloval) mora biti več kot 20%. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31.8.2020.
    Med prihodke se vštevajo čisti prihodki od prodaje ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
  • Postopek: oddaja vloge (na dan vloge morate imeti poravnane vse davčne obveznosti) preko e-davkov (izjava): izjava za november do konca novembra (nakazilo 10.12.2020) in za december do konca leta (nakazilo 10.1.2021).
    Če upravičenec poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljih dohodkov za posamezne mesece.

Nadomestilo za čas karantene in višje sile za samozaposlene – ukrep podaljšan do 31.03.2021

  • Samozaposleni, družbeniki – ki so poslovodne osebe ter kmetje so upravičeni do nadomestila za čas odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi varstva otroka do vključno petega razreda. Po novem je poleg višje sile zaradi varstva otroka na domu dodana tudi višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza – ki do zdaj ni bila vključena in je bilo zaradi tega nadomestilo plače nižje, zgolj 50-odstotno namesto 80-odstotno.
  • Nadomestilo znaša 250 € za vsako odrejeno karanteno ali za čas višje sile, vendar ne več kot 250 € za 10 dni, 500 € za 20 dni ali 750 € v enem mesecu.
  • Upravičenec preko e-davkov predloži vlogo, katere priloga je odločba o karanteni (v 30-ih dneh od vročitve odločbe o karanteni, najkasneje do 31.12.2020 oz. dokazilo višje sile zaradi zaprtih vrtcev ali šole), vendar najpozneje do 31. decembra 2020.
  • Nadomestilo bo nakazano do 10. v mesecu za prejšnji mesec. Če vloži vlogo še za povrnitev delno izgubljenega dohodka (zaradi svoje karantene, karantene otroka ali druge objektivne okoliščine), se mu temeljni dohodek zmanjša za znesek izplačanega izgubljenega dohodka.

Nadomestilo plač delavcem zaradi karantene ali višje sile (za delodajalce) – ukrep podaljšan do 31.03.2020

  • Po novem (od 28.11.2020) višja sila zajema obveznost varstva otrok, ustavitev javnega prevoza in zaprtje državnih mej.
  • Višina nadomestila plače v primeru višje sile znaša 80 % povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas, v primeru karantene pa je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni (100 %, 80 %, 50 % ali 0 %).
  • Oddaja vloge na ZRSZ -v 8-ih dneh od pričetka odsotnosti delavca. Vlogo za povračilo pri vseh vrstah karantene na domu v navedenem roku lahko oddate najkasneje do 31. 12. 2020.
  • Od 2. 12. 2020 je na portalu eStoritve ZRSZ – Portal za delodajalce na voljo nova vloga za povračilo nadomestila plače zaradi karantene ali višje sile.

Uveljavitev kratkotrajne bolniške odsotnosti – delodajalec vloži zahtevek za refundacijo na ZZZS

  • Možno je uveljavljati bolniško odsotnost do 3-h delovnih dni (v enem kosu) brez potrdila osebnega zdravnika (največkrat enkrat v koledarskem letu – oz. od 24.10. do 31.12.2020).
  • Delavec je dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V tem času ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja.
  • Delodajalec ima možnost zahtevek predložiti v treh mesecih oz. najkasneje do 31.3.2021, vračilo je v 60-ih dneh. Zahtevek za vračilo se vloži elektronsko na spletni strani ZZZS (v obliki xls ali pdf, pri tem se lahko uporabi pripomoček za dejanski oz. fiksni obračun). Kot razlog zadržanosti na zahtevku in obračunu se označi številka “13” – bolezen -3 dni.
    Več o postopku refundacije nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela zaradi bolezni (za delodajalce)

Odlog plačil obveznosti iz bančnih posojil

Zakon omogoči nov odlog plačila obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov.
Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31. 1. 2021. Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31. 12. 2020. Vlada lahko s sklepom ukrep odloga podaljša še za obdobje 12 mesecev.
S PKP5 je do 31.junija 2021 vlada podaljšala možnost najemanja posojil, za katera je mogoče pridobiti jamstvo države.

Novi ukrepi za gospodarstvo, ki so začeli veljati s ponedeljkom, 16.11.2020

Z odlokom so prepovedane vse dejavnosti, pri katerih gre za odnos – podjetje – potrošnik (B2C) in niso navedene med izjemami. Z Odlokom se torej ne ureja razmerij med podjetji (B2B), sproščanje področnih dejavnosti urejajo pristojna ministrstva. Odlok dovoljuje nekatere izjeme, med drugim: 

  • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje,
  • lekarne,
  • prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
  • tržnice (ne velja za premočne tržnice),
  • kmetijske prodajalne (lahko prodajajo tudi npr. gradbeni material),
  • bencinske servise,
  • banke in zavarovalniške storitve,
  • pošto,
  • dostavne službe (tudi npr. avtovleka),
  • servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles,
  • dimnikarske storitve,
  • gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
  • trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
  • osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih (med  6. in 21. uro),
  • druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Iz prepovedi je izvzeto tudi ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo ter brez časovne omejitve dovoljeno opravljanje dejavnosti priprave jedi in pijač v primeru dostave in v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance. Pozor – prepovedano je konzumiranje hrane in pijače na javnih površinah. 

Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, se omeji na 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov, ali na eno stranko na 10 kvadratnih metrov, če gre za odprto tržnico.

Prav tako mora biti omogočeno redno prezračevanje ali ustrezna ventilacija prostorov in zagotovljeno razkuževanje rok za stranko pred vstopom in ob izstopu iz prostorov. Odgovornost delodajalcev pa je, da zaposlenim zagotovijo zaščitno opremo in zagotovijo spoštovanje navodil.

Nekateri aktualni razpisi

Vprašanja, povezana z ukrepi  v podporo ublažitve posledic širjenja virusa SARS-CoV-2 lahko naslovite tudi na e-naslov: korona.mgrt@gov.si 

Za dodatne informacije se lahko obrnete na SPOT svetovanje Posavje:

Imate vprašanje?

Pokličite nas!

  • 07/ 490 22 20